Slovenija ima nadpovprečne znanstvene rezultate v Evropi, inovacijski sistem je ocenjen tik pod evropskim povprečjem, BDP na prebivalca pa ne dosega dveh tretjin evropskega povprečja. Gospodarska konkurenčnost Slovenije je nizka. Raziskovalna dejavnost ni namenjena samo sebi, zato so pomembni tudi znanstveni in družbeno-ekonomski učinki. Zato je v prispevku predstavljena analiza družbeno-ekonomskih učinkov raziskav, ki jih lahko razdelimo na ekonomske, politične, socialne in izobraževalne. V prispevku najprej shematično in sistematično obravnavamo metodologijo ter oceno družbeno-ekonomskih učinkov raziskav. V nadaljevanju so analizirane prednosti in slabosti slovenskega inovacijskega sistema ter izolirane dobre prakse uspešnih držav in držav, ki hitro napredujejo. Zato sta predstavljena Evropski indeks inovacij in Indeks globalne konkurenčnosti ter podrobnosti, ki bodo razkrile razloge za uspeh in neuspeh Združenih držav Amerike ter zagotovile smernice o tem, kako biti uspešnejši s pomočjo družbeno-ekonomskih učinkov znanosti in znanosti oz. raziskave in razvoj.
COBISS.SI-ID: 39059461
Preučili smo, kako je nedavna svetovna gospodarska kriza in potrebno zmanjšanje javnih izdatkov vplivalo na financiranje terciarnega izobraževanja v evropskih državah. Države smo razporedili v dve skupini glede na resnost vpliva svetovne krize na njihova gospodarstva. Nato smo primerjalno proučevali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja. Ugotovili smo, da je bilo terciarno izobraževanje manj izpostavljeno varčevalnim ukrepom kot celotni izobraževalni sektor. V skupini držav, ki jih je kriza bolj prizadela, pa je več držav zmanjšalo delež javnih izdatkov za terciarno izobraževanje. Ugotovili smo tudi, da so v povprečju države z visoko predkrizno javno porabo za terciarno izobraževanje povečale delež BDP za terciarno izobraževanje bolj kot tiste z nizko porabo pred krizo. Rezultati naše raziskave na splošno kažejo, kako so vlade različnih držav med gospodarsko krizo prilagodile javno financiranje terciarnega izobraževanja, kamor sodi tudi financiranje raziskovanja.
COBISS.SI-ID: 39346693
Članek analizira, kako politične preference, ki so soodvisne od prepričanj nosilcev odločanja in vplivov interesnih skupin in splošne javnosti, vplivajo na odločitve o ohranjanju ali zmanjševanju javnih sredstev za terciarno izobraževanje (in raziskovanje) v času gospodarske krize. Naš vzorec predstavlja 29 evropskih držav, ki smo jih razdelili v dve skupini glede na stopnjo javnega financiranja terciarnega izobraževanja pred krizo, ki smo jo uporabili kot merilo razkritih političnih preferenc. Nato smo opazili razlike v spremembah javnega financiranja terciarnega izobraževanja med krizo med tema dvema skupinama držav s petimi različnimi kazalniki. Trije od petih kazalnikov kažejo, da so države z močnejšo politično naklonjenostjo javnemu financiranju terciarnega izobraževanja zmanjšale porabo za terciarno izobraževanja v manjši meri (ali celo povečale porabo) v času gospodarske krize. Politične preference, tudi v času gospodarske krize, pomembno vplivajo na odločitve glede financiranja terciarnega izobraževanja, natančneje, v kolikšni meri bodo različna področja javne porabe prilagojena strožjim javnim finančnim omejitvam.
COBISS.SI-ID: 39320069