Nizkocenovni senzorji so trenutni trend v projektih znanosti državljanov, ki se osredotočajo na kakovost zraka. Do sedaj so bile naprave, ki vsebujejo take senzorje, preizkušene predvsem zaradi njihovih tehničnih zmožnosti in omejitev, njihova uporabnost in sprejemljivost v javnosti pa redko presega dokaz koncepta, pri čemer je uporabniška izkušnja (UX) nepregledana. Avtorji trdijo, da je treba upoštevati UX, da se zagotovi, da so proizvodi in storitve primerni za svoj namen. Devetnajst prostovoljcev je testiralo in ovrednotilo prototipno napravo in zagotovilo povratne informacije s polstrukturiranimi intervjuji in med fokusnimi skupinami. Njihov UX je bil potem kodiran z uporabo mešanih metod kodiranja glede funkcionalnosti naprave in priporočil za prihodnji razvoj izdelka. Rezultati kažejo, da lahko UX prepozna potencialno problematične vidike oblikovanja, hkrati pa poda globlji vpogled v potrebe uporabnikov. Na primer, UX je ugotovil, da je eden od najpomembnejših vidikov vključevanja in motivacije uporabnikov uspešno pridobivanje podatkov, ki pogosto ni uspelo. Ta študija priporoča, da prihodnji razvijalci nizkocenovnih prenosnih senzorskih sistemov za kakovost zraka dajo prednost zanesljivemu prenosu podatkov, da bi zmanjšali izgubo podatkov. S tem se bo zagotovil učinkovit in pozitiven UX, ki podpira sodelovanje uporabnikov pri raziskavah, ki temeljijo na znanosti, kjer je zbiranje podatkov na osnovi senzorjev glavni cilj.
COBISS.SI-ID: 31833383
Uvod: K onesnaženju zunanjega zraka z ultra - finimi delci (ali nano delci) (UFP) pomembno prispevajo tudi ognjemeti. Zaradi ognjemetov se v ozračje sprostijo velike količine UFP, na katere so lahko vezani nekateri strupeni elementi in druge strupene kemikalije. Iz najnovejših epidemioloških raziskav, ki proučujejo dokaze o vplivu UFP na zdravje, je razvidno, da je z vidika vplivov na zdravje izpostavljenost v času ognjemetov pomemben dejavnik tveganja. Namen: Namen prispevka je bil oceniti potencialno izpostavlje nost prebivalcev UFP na izbrani lokaciji v Ljubljani na osnovi meritev ultra - finih delcev v ozračju in izračuna vdihanega odmerka UFP [število delcev na kg telesne mase na dan] v času ognjemetov. Metodologija: Meritve so vključevale številčne koncentracije UFP v osmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm. Vdi- hani odmerki UFP so bili izračunani (a) na osnovi mesečnih povprečnih koncentracij števila UFP v posameznem mesecu od oktobra 2016 do avgusta 2017; (b) na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP za p osamezen dan v obdobju od 28. 12. 2016 do 4. 1. 2017 (v tem obdobju je bil izveden novoletni ognjemet oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega obsega) in (c) na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP za posamezen dan v obdobju od 23. 6. 2017 do 1 . 7. 2017 (v tem obdobju sta bila izvedena dva ognjemeta oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega ob- sega). Rezultati: Število UFP je bilo najvišje v zimskih mesecih, in sicer so bile v tem obdobju (od oktobra 2016 do marca 2017) izmerjene vrednost i UFP več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april % avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20 % 30 nm), največje nihanje v izmerjenih vrednostih pa je bilo v velikostnem razredu N7 (100 % 200 nm). V času ognjemeta, dne 27. 6. 2017, je bila potencialna izpostavljenost UFP večja od izpostavljenosti UFP v obdobju pred in po ognjemetu. Vdihani odmerek UFP [število delcev/kg telesne mase/dan] je bil največji za starostne skupine od 1 do 2 let, od 2 do 3 let in od 3 do 6 let. Zaključek: Raziskava je nakazala povezavo med večjo številčno koncentracijo UFP v ozračju in ognjemetom v Ljubljani. Prebivalci na opazovanem območju so bili v času ognjemeta potencialno izpostavljeni večjemu številu UFP.
COBISS.SI-ID: 4187365
Vse več je študij o povezavi med onesnaženostjo zunanjega zraka in neželenimi izidi nosečnosti, vendar so bili njihovi rezultati nedosledni. Zato je potreben celovit pregled tega raziskovalnega področja. V raziskanih izidih nosečnosti je bila velika variabilnost, opažena gestacijska okna izpostavljenosti, opažena onesnaževala zunanjega zraka, uporabljene metode ocenjevanja izpostavljenosti in metode statistične analize. Gestacijsko trajanje, prezgodnji porod, (majhna) porodna teža in majhna za gestacijsko starostno / intrauterino rastno omejitev so bili najpogosteje raziskani rezultati nosečnosti. Gestacijska okna izpostavljenosti, ki so bila običajno vključena, so bila obdobje celotne nosečnosti, 1., 2., 3. trimesečje, prvi in ??zadnji gestacijski mesec. Predčasni porod je bil najpogosteje raziskan v različnih gestacijskih oknih, zlasti na začetku in na koncu nosečnosti. Delci, dušikov dioksid, ozon in ogljikov monoksid so bili najpogosteje uporabljeni označevalci onesnaženosti zunanjega zraka. Podatki o neprekinjenem spremljanju so bili pogosto kombinirani s prostorsko natančnejšimi ocenami izpostavljenosti. Izpostavljenost delcem in ozonu v celotni nosečnosti je bila povezana z večjim tveganjem za prezgodnji porod: ocene združenega učinka so bile 1,09 (1,03–1,16) na 10 µg / m3 povečanja delcev z aerodinamičnim premerom 10 µm ali manj ( PM10), 1,24 (1,08–1,41) na 10 µg / m3 povečanja delcev z aerodinamičnim premerom 2,5 µm ali manj (PM2,5) in 1,03 (1,01–1,04) na 10 oz. Za rezultate nosečnosti, ki niso PTB, so poročali o razponih ocen opaženih učinkov zaradi manjšega števila študij, vključenih v vsako gestacijsko okno izpostavljenosti.
COBISS.SI-ID: 4260325