Trenutno veljavne gospodarske politike in modeli podpirajo maksimiziranje proizvodnje električne energije iz sončnih panelov, v naporu za blaženje podnebnih sprememb. Tak pristop je primeren za relativno nizek delež sončne energije v celotni mešanici energije. Ko pa se delež proizvodnje elektrike iz fotonapetostnih panelov povečuje, ta princip neposredno povzroča visoke vrhunske poletne produkcije in tudi negativne cene električne energije, ko je sončne energije v izobilju. To zahteva drugačen pristop k izračunu sončnega tehničnega in gospodarskega potenciala, ki lahko ponudi dragocene podatke za načrtovanje prihodnjih virov energije. Članek uporablja poenostavljen model za oceno prevladujoče samo-oskrbne proizvodnje električne energije na strehi za tipična gospodinjstva in mikro-omrežja v kombinaciji z shranjevanjem elektrike (Solar Plus). Uporabljeni model kljub temu zajema najpomembnejše značilnosti proizvodnje sončne energije: vremenski vzorec, krivulje obremenitve in strešno usmerjenost ter se lahko uporablja za lastnike lastnikov stanovanj ali mala podjetja. Članek obravnava in kritično ocenjuje tipične aplikacije modela ter njegove glavne prednosti. Uporabljeni model je primeren za uporabo v posameznih gospodinjstvih ali skupkih hiš v razpršenem naseljenem območju in je bil razvit na podlagi širokega empiričnega znanja.
COBISS.SI-ID: 32165159
Uvajanja geotermalnih energetskih sistemov lahko bistveno prispeva k ublažitvi podnebnih sprememb in igra dobro vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo. Ta študija predlaga okvir za identifikacijo plitvega geotermalnega energetskega potenciala novih individualnih in daljinskih ogrevalnih sistemov. Model upošteva toplotne motnje med sosednjimi vrtinami in toplotnimi izmenjevalniki vrtine, kjer so glavna merila za analizo temperatura tal, toplotna prevodnost, toplotni tok in toplotna zmogljivost. V prispevku je predstavljena stroškovno učinkovita območna metoda za identifikacijo potencialnih novih območij sistemov daljinskega ogrevanja ob upoštevanju stroškovne konkurenčnosti dobavljene toplote. Ekonomski potencial je določen na podlagi stroškovne učinkovitosti konkurenčnih tehnologij, ločeno za urbana in podeželska območja. Rezultati kažejo, da čeprav 54% tehničnega potenciala toplote v Sloveniji ostaja neizkoriščeno, prihodnost plitvih geotermalnih energetskih sistemov leži pretežno v posameznih sistemih, ki so se izkazali za najbolj stroškovno učinkovito rešitev na lokacijah z ugodnimi geološkimi ali hidrogeološkimi razmerami. Kjer je to mogoče, lahko plitva geotermalna energija prispeva od 2% do 25% energije za proizvodnjo toplote v analiziranih obstoječih sistemih daljinskega ogrevanja na osnovi fosilnih goriv, tako postane plitva geotermalna energija primerna za oskrbo osnovne obrementve na ekonomični način.
COBISS.SI-ID: 32491559