Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (GHG) in prehod na nizkoogljično gospodarstvo sta nedvomno najvišje prednostne naloge energetskih in okoljskih politik in strategij v mnogih razvitih državah. Industrija ima pomemben učinek na prispevek k BDP in na emisije toplogrednih plinov. Industrija predstavlja več kot 30 % končne energije, porabljene na svetu, in več kot 40 % vseh emisij toplogrednih plinov (ob upoštevanju izpustov pri uporabi in pretvorbi goriv, procesnih izpustov in posrednih izpustov električne energije in daljinskega ogrevanja). V prispevku so predstavljeni trendi emisij toplogrednih plinov v slovenski industriji, ki upoštevajo izpuste pri uporabi in pretvorbi goriv in procesne emisije. Poleg tega podajamo pregled politik, ukrepov in industrijskih praks za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji. Rezultati raziskovalnega dela kažejo, da se emisije toplogrednih plinov v slovenskem industrijskem sektorju zmanjšujejo, predvsem zaradi ukrepov energetske učinkovitosti in izboljšav procesov, ki jih je mogoče pripisati predvsem posameznim pobudam energetsko intenzivnih industrij. Prehod v nizkoogljično gospodarstvo je v veliki meri razvojna priložnost in izziv za slovensko industrijo, saj je treba zmanjšati stroške, obenem pa doseči najboljše okoljske, gospodarske in tehnološke učinke. Politiko blaženja in ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je treba izvajati tako, da podpirajo medsebojno odvisne vidike takšnega prehoda.
COBISS.SI-ID: 32015143
Sistematičen pristop k nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtovanju zahteva pravilno razumevanje povezav in interakcij med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj energetskega sektorja. Majhni energetski sistemi, kot je slovenski, so posebni po svoji univerzalnosti in sorazmerni majhnosti, kar ne dopušča doseganja učinkov ekonomije obsega. Raziskovalno delo, opisano v tem prispevku, predstavlja slovenske izkušnje, pridobljene med pripravo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Zaradi kompleksnosti energetskega in podnebnega načrtovanja so bile ustanovljene več-disciplinarne skupine, ki vključujejo strokovnjake za energetiko in okolje, ekonomiste, upravljavce omrežij in družboslovne strokovnjake. Takšno sodelovanje je bilo nujen predpogoj za pravilno opredelitev ukrepov za trajnostni prehod in nizkoogljični energetski sistem. Sistematičen pristop k energetskemu in podnebnemu načrtovanju na nacionalni ravni lahko učinkovito pripomore k reševanju energetskih in okoljskih izzivov in premosti vrzeli med teorijo in prakso. Članek, med drugim, podaja tudi smernice in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji ter ostalih sektorjih končne rabe energije, skupaj s potrebnimi ukrepi za širšo uporabo obnovljivih virov energije.
COBISS.SI-ID: 33233959
Dokument podaja kratek opis razvitih modelov v okviru delovnega sklopa DS5: Razvoj orodij in modelov za konsistentno oceno vpliva zmanjševanja emisij TGP v slovenski industriji. Razviti modeli so bili načrtovani tako, da omogočajo analizo scenarijev za zmanjševanje emisij TGP v industriji do leta 2030 s pogledom do leta 2050. Omogočajo tudi analizo učinkov EU ETS sheme, dajatev na emisije CO2 in drugih ekonomskih instrumentov na zmanjšanje emisij TGP, na doseganje ciljev konkurenčnosti gospodarstva ter drugih okoljskih, energetskih in makroekonomskih ciljev in učinkov. Razviti modeli bodo služijo, kot orodje v podporo okoljskim in energetskim politikam in načrtovanju spodbujevalnih ukrepov zniževanja emisij TGP.
COBISS.SI-ID: 33205031