Pospeševanje je konstitutivni del moderne družbe, ki ga družboslovci opažajo že od devetnajstega stoletja. V prispevku se pri holistični opredelitvi pospeševanja opiram na teoretski model Hartmuta Rose, ki razlikuje med analitično ločenimi, a vzajemno povezanimi dimenzijami pospeševanja. Med njimi je tehnološko pospeševanje, pri katerem sta na področju komuniciranja k njemu najočitneje prispevala telegraf in digitalizacija. Med najaktualnejše tehnologije s potencialom za velik družbeni vpliv lahko štejemo tudi algoritme. Njihove značilnosti v digitalnem kapitalizmu so (1) netransparentnost, (2) avtomatizacija, (3) podatkovljenje in (4) instrumentalna racionalizacija. Posledice teh značilnosti so večplastne, med njimi pa je tudi nadaljnja krepitev pospeševanja zaradi avtomatizacije. V nadaljevanju je obravnavan odnos med novinarstvom in časom, ki je neločljivo povezan z novinarskim delom. Potreba po takojšnjosti, naglici in aktualnosti ni le del novinarske prakse, temveč spada med temeljne ideološke kamne novinarske profesije. To ima posledice za normativno poslanstvo novinarstva, na katero bodo vplivali tudi algoritmi. Podana sta dva spekulativna scenarija: pesimistični, z dodatnim pospeševanjem novinarskega dela in množičnim odpuščanjem, kjer bi bili algoritmi zamenjava za novinarje, ter optimistični, kjer bi algoritmi lahko prevzeli najbolj rutinizirane oblike dela in dopolnjevali delo novinarjev, kar bi zaradi upočasnjevanja prispevalo k zviševanju kakovosti novinarstva.
COBISS.SI-ID: 36556893
Študija ugotavlja, kako avtomatizacija v uredništvu izpodbija in hkrati ohranja osrednje vrednote novinarske poklicne ideologije. Na osnovi polstrukturiranih intervjujev z uredniki uveljavljenih medijev v Veliki Britaniji in Nemčiji študija razkriva uredniško utemeljevanje spreminjajočega se odnosa med novinarstvom in tehnologijo ter hkrati procese reartikuliranja temeljnih idealov poklicnega novinarstva. Analiza intervjujev kaže na napetosti med avtomatizacijo in nekaterimi temeljnimi ideali novinarstva (javni servis, avtonomnost in objektivnost) ter hkrati potenciale in omejitve tehnologije pri drugih (aktualnost in etičnost). Kljub vse večji vlogi avtomatizacije v novinarstvu človeški novinarji še vedno veljajo za prevladujoče akterje v produkciji novic in njenih inovacijah. Študija ugotavlja, da novinarstvo z avtomatizacijo doživlja globoko, a dolgotrajno preobrazbo – nove tehnologije se namreč razvijajo v vzpostavljenih družbenih odnosih in se kot inovacije vključujejo v ustaljene procese produkcije novic.
COBISS.SI-ID: 36153693
Raziskovanje algoritmizacije novičarskega dela se večinoma omejuje na raziskovanje vpliva tehnologije na delovanje uredništev ter sprememb delovnega procesa novinarjev in urednikov. Posledično spregledajo procese razvoja tehnologij in vodijo v eksplicitni ali vsaj implicitni tehnološki determinizem. Prispevek naslavlja ta manko in s študijo primera algoritmizacije novičarskega dela Slovenske tiskovne agencije (STA) pokaže, kaj so motivacijski dejavniki tehnološkega razvoja znotraj novičarskega sporočanja ter kako se prevedejo v konkretna tehnološka orodja in aplikacije. Študija primera izhodiščno raziskovalno vprašanje o tem, kako se pod vplivom tehnoloških inovacij spreminja delovni proces novinarjev in urednikov, nadgradi z vprašanjem, kateri dejavniki najpomembneje določajo razvoj in implementacijo novih tehnologij. Ugotavljava, da so predvsem tržni pritiski gonilna sila tehnoloških inovacij in z njimi povezanih organizacijskih sprememb, saj agencija ob zaostrenih razmerah na medijskih trgih z inovacijami po eni strani utrjuje svojo vlogo na trgu, po drugi pa išče dodatne vire prihodkov. Avtomatizacija novinarskega dela ostaja obroben pojav, tehnološke inovacije so namenjene pred vsem pospeševanju tempa dela in širjenju nabora produktov, ki jih agencija ponuja na trgu.
COBISS.SI-ID: 36557405