Biotska raznovrstnost kmetijskih krajin je odvisna od ekstenzivnih tradicionalnih kmetijskih praks ter deleža naravnih habitatov v krajini. V Evropi so tako sodobne kmetijske prakse, kot tudi režimi ohranjanja narave pogosto usmerjeni k vzpostavljanju ustreznih pogojev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vse to pa zahteva razvoj ustreznih metod za presojo in spremljanje učinkov politik na krajinsko pestrost. V članku je predstavljena metoda za vrednotenje krajinske pestrosti kmetijskih krajin, ki je osnovana na pestrosti površinskega pokrova in krajinskih prvin. Pestrost površinskega pokrova opredelimo kot funkcijo strukturne (število kategorij površinskega pokrova) in sestavne (razporeditev kategorij površinskega pokrova) pestrosti. Pestrost krajinskih prvin je odvisna od njihove raznolikosti in števila. Z upoštevanjem predlaganega indeksa, pestrost kmetijskih krajin razporedimo v tri kategorije. Predlagana nabor kategorij površinskega pokrova in krajinskih prvin, skupaj z indeksom vrednotenja krajinske pestrosti, lahko služijo kot osnova za uveljavljanje kmetijskih praks, ki stremijo k uresničevanju ciljev evropskih politik (npr. skupne evropske kmetijske politike, Nature 2000). Pri tem je treba poudariti, da je pri implementaciji predlagane metode v upravljavsko prakso nujno upoštevati prostorski kontekst, kot tudi cilje ohranjanja narave ter kmetijstva.
COBISS.SI-ID: 9429369
Poročilo Barca iz leta 2009 je endogene potenciale trdno postavilo na politično agendo Evropske unije. Sedaj ko se programsko obdobje EU 2014-2020 počasi zaključuje, smo se odločili, da v tem članku preverimo, kako so endogeni potenciali opredeljeni in vključeni v upravljanje na lokalni in regionalni ravni. Ovrednotili smo primere uporabe tega pristopa in kaj se lahko iz njih naučimo za naslednje obdobje kohezijske politike za obdobje od leta 2020 dalje. Analiza predstavlja valorizacijo razvojnih potencialov glede na njihovo lokacijo v izbranih študijah primerov, s poudarkom na izzivih, s katerimi se soočajo te izbrane regije. Opisani so primeri uporabe endogenih potencialov in pa rezultati, ki jih takšen razvoj prinaša. Fokus članka je na starih industrijskih regijah, ki jih zaznamujejo majhna in srednje velika mest izven večjih urbanih aglomeracij. Avtorji zaključuje, da ni dovolj, da upoštevamo samo neposredni gospodarski učinek razvoja endogenih potencialov, ampak tudi celostni pogled. Takšen, ki obravnava vse funkcije endogenih potencialov, še posebej njihovo funkcijo katalizatorja, identitetno in simbolično funkcijo.
COBISS.SI-ID: 9392761
Medtem ko obnovljivi viri energije (OVE) uživajo veliko javno podporo, konkretni projekti pogosto izzovejo nasprotovanje. Uveljavitev izraza »energetske krajine« kaže, da so spremembe krajine med ključnimi vplivi rabe OVE. V študiji smo preučili zaznavanje krajine, preoblikovane s postavitvijo sončne elektrarne. Prvi cilj je bil odkriti, kako opazne so sončne elektrarne v krajini. Drugi cilj je bil določiti asociacije, ki jih v opazovalcu vzbudi sončna elektrarna. Podatki so bili zbrani s pomočjo participativne fotografije in fokusnih skupin. Udeleženci so obiskali šest krajin s sončnimi elektrarnami. Rezultati kažejo, da gre za zelo opazne in sporne predmete. Udeleženci, ki so krajino razumeli kot podeželsko idilo, ne podpirajo sončnih elektrarn v njej, medtem ko je za tiste, ki so krajino dojemali skozi utilitarno prizmo, (ne)skladnost sončne elektrarne odvisna od njenega odnosa do okoliške strukture krajine. Opazovalci so pogosto zoperstavljali vizualno degradacijo krajine s čisto, nizkoogljično energijo in razvojnimi koristmi. Rezultati kažejo na soodvisnost vizualnih in nevizualnih dejavnikov ter predlagajo izboljšave pri načrtovanju in oblikovanju sončnih elektrarn. Medtem ko metoda daje poglobljen vpogled v zaznavanje krajine, je odvisna tudi od konteksta in potrebuje dodatne raziskave, da bi bila potrjena splošna veljavnost rezultatov.
COBISS.SI-ID: 9424249
Politike in strategije za razvoj obnovljive energije in uspešnost uvajanja se razlikujejo med državami. Literatura navaja številne primere težav in nepravilnosti pri izvajanju projektov na področju energije iz obnovljivih virov, nacionalne in sektorske pobude pa so še v fazi "eksperimentov" v zgodnji fazi prehoda na nizkoogljični energetski sistem. Izbrali in analizirali smo 51 primerov "pametne prakse" za razvoj energije iz obnovljivih virov iz 20 držav. Predstavljamo rezultate kvalitativnih in kvantitativnih analiz teh študij primerov (merila pametne prakse) in razpravljamo o vrsti splošnih ugotovitev v zvezi s specifičnimi vrstami pametnih praks in težavah potencialne prenosljivosti projektov v druge regije. Ugotovitve se lahko uporabijo za vrednotenje portfeljev projektov obnovljive energije, za usmeritve za projektiranje, prostorsko načrtovanje in dovoljevanj.
COBISS.SI-ID: 8980345
Znanstveni članek je rezultat večletnega dela na področju raziskovanja strategij prostorskega razvoja in njihove vpetosti v širši družbeno-politični kontekst. Povzema rezultate Analize izvajanja v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) predvidenih programov in ukrepov (2013-2014); v kateri smo s pomočjo pristopa triangulacije kvalitativno ugotavljali obseg izvajanja SPRS-ja in razloge za njen (ne)uspeh. Služi kot primer pristopa k vrednotenju prostorskih politik in kot osnova razpravi o sedanjem/prihodnjem pomenu nacionalnih strategij prostorskega razvoja v pluralnih evropskih družbah. Te na področju prostorskega načrtovanja v procesu deregulacije vse več odgovornosti z države prelagajo na regije/lokalne skupnosti in druge deležnike različnih upravljavski ravni. Rezultati so ovrednoteni z vidika možnosti udejanjanja sorazvojnega tipa prostorskega načrtovanja, ki podpira sopripravo in odločanje javnosti in države o prihodnjem prostorskem razvoju, in lahko tudi v očeh evropeizacije pripomore k uspešnosti izvajanja nacionalnih strategij.
COBISS.SI-ID: 8974201