Raziskava obravnava povezavo med kakovostjo odprtih prostorov v mestih ter njihovo rabo pri izbranih skupinah uporabnikov; t.j. pri otrocih in starejših. Predpostavljamo namreč, da se urejenost odprtega prostora med slovenskimi mesti razlikuje, in da ta vpliva na količino in načine telesne dejavnosti, prav tako pa tudi na zadovoljstvo uporabnikov z odprtim javnim prostorom. Z rezultati smo želeli poleg strokovne javnosti seznaniti čim širši krog uporabnikov, zato smo za vsako od šolskih okolišev (Trebnje, Metlika, Tolmin in Žalec; ter dveh v Ljubljani: OŠ Toneta Čufarja in OŠ Prule) pripravili povzetek z ugotovitvami in priporočili za urejanje odprtih prostorov. Želimo, da bi odločevalci in načrtovalci v njih našli kakšen koristen namig in da bi tako skupaj prispevali h kakovostno urejenim odprtim površinam za bolj dejavne mlade in zdrave starejše prebivalce ter končno k bolj prijetnemu okolju za vse.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 9405049Glavni cilj evropskega projekta INTESI je zagotoviti dolgoročno oskrbo s storitvami splošnega pomena s pomočjo celostnih prostorskih strategij in politik s poudarkom na integraciji. Ta knjižica, ki je nastala kot spremno besedilo javne razstave, povzema rezultate pilotne aktivnosti, namenjene izboljšanju oskrbe s storitvami splošnega gospodarskega pomena, ki jih primarno zagotavlja trg in ne država. Razstava je bila postavljena na osrednjih trgih Idrije (maj, junij 2018) in Cerknega (julij 2018). Na Idrijsko-Cerkljanskem, ki je bilo naše testno območje, smo tako raziskovali, kje in kako so prebivalci nakupovali nekoč, kje nakupujejo danes, kakšno je njihovo zadovoljstvo z oskrbo in katerih sprememb v storitveni mreži si želijo. Pri zasnovi alternativnega modela oskrbe z osnovnimi dobrinami smo popisali objekte, ki so včasih služili oskrbi, danes pa po večini propadajo, ter pregledali nekatere dobre prakse iz tujine in Slovenije. Te lahko skupaj s predstavljenim modelom služijo tudi območjem s podobnimi prostorskimi značilnostmi in težavami kot navdih pri reševanju njihovih izzivov z oskrbo. Kot glavne ciljne skupine naj izpostavimo ponudnike storitev, občinske oddelke za prostorsko planiranje in družbene dejavnosti, prebivalce ter lokalno in regionalno razvojno agencijo. Rezultati so bili predstavljeni tudi v mednarodnem kontekstu in sicer partnerjem projekta INTESI iz Francije, Italije, Avstrije in Švice.
F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 8979833Študija o zeleni infrastrukturi in ekološki povezljivosti je imela več ciljev. Najprej smo preverili razumevanje pojmov – konceptov – zelena infrastruktura in ekološka povezljivost v alpskem kontekstu (intervjuji z italijanskimi, avstrijskimi, švicarskimi, nemškimi, francoskimi in slovenskimi deležniki). Poznavanje razumevanje je potrebno kot podlaga za analizo politik in institucionalno analizo. S prvo smo ugotovili, če in v kolikšni meri je zelena infrastruktura že vključena oziroma podprta s strateškimi politikami in zakonodajo alpskih držav članic, z drugo pa, če v teh državah obstaja ustrezen upravljavski okviru za uvedbo in izvajanje teh dveh konceptov v procesu prostorskega upravljanja. Tudi s pomočjo primerov dobre prakse smo podali usmeritve za prenovo upravljavskega okvira v makroregionalnem kontekstu Alpske makro regije in na ravni držav članic. Rezultati študije tako najbolj zadevajo deležnike, kot so predstavniki ministrstev za okolje in prostor, varstvo narave, turizem, regionalni razvoj, predstavnike javnih institucij s teh področij na vseh administrativnih ravneh ter predstavnike akcijske skupine 7 v okviru makro regije, ki se s temi temami ukvarjajo na transnacionalni ravni.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 9367417Projekt ŠIPK V-KULTUR smo zasnovali s ciljem ovrednotenja ponudbe kulturnega turizma v Ljubljani, pri čemer smo posebno pozornost namenili ponudbi za izbrane družbene skupine (mladi, starejši, mlade družine), ki zaradi različnih vzrokov niso pogosti obiskovalci kulturnih znamenitosti in prireditev v Ljubljani, in ovrednotenju pozicije Ljubljane med drugimi primerljivimi srednjeevropskimi mesti na področju kulturne ponudbe. Projekt prispeva k uresničevanju strategije "Strateške smernice kulturnega turizma v Ljubljani za obdobje 2017-2020", saj je bil oblikovan skupaj z javnim zavodom Turizem Ljubljana. V raziskavi smo opredelili kulturni turizem kot vrsto turizma in značilnosti tipičnega kulturnega turista ter pripravili trženjsko analizo ponudbe. Obiskali smo številne kulturne institucije in ovrednotili ustreznost njihove ponudbe za ranljive skupine. V intervjujih so njihovi predstavniki prispevali koristne informacije o obstoječi ponudbi, načinih njene promocije in značilnostih tipičnega obiskovalca. Prebivalci Ljubljane in okoliških občin pa so nam v anketi zaupali, kje in kako pogosto se kulturno udejstvujejo in posledično kakšen tip kulturnega obiskovalca so, kaj pričakujejo od kulturne ponudbe ter kakšne predloge imajo za njeno izboljšanje. Po mnenju o kakovosti obstoječe kulturne ponudbe v Ljubljani smo povprašali tudi domače in tuje obiskovalce izbranih ljubljanskih muzejev in galerij. V okviru sklepne projektne aktivnosti smo pripravili predloge izboljšav kulturne ponudbe v Ljubljani ter pripravili tri brošure za ciljno promocijo kulturne ponudbe med mladimi, starejšimi in mladimi družinami.
F.12 Izboljšanje obstoječe storitve
COBISS.SI-ID: 9368185Strateško vrednotenje je ena od nalog v okviru prenove Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) iz leta 2004. SPRS je temeljni strateški dokument za usmerjanje prostorskega razvoja države, s katerim se zagotovi prostorsko kohezijo na osnovi prostorskih potencialov. Nova SPRS 2030/2050 je utemeljila nov, celostni pristop k prostorskem razvoju, ki si prizadeva za 'povezovanje med sektorji in ravnmi', horizontalno in vertikalno, in teži k oblikovanju dolgoročnih ukrepov, ki zagotavljajo povečanje prostorske kohezije (in integracije) med tremi glavnimi, v jedru nasprotujočimi prostorskimi domenami; Okoljsko oz. Fizično (F), Socialno-kulturno (S) in Gospodarsko (G). Osnovno orodje za strateško vrednotenje je presečna metoda, ki temelji na matričnem postopku vrednotenja. Z vrednotenjem smo preverili integracijski in v tem okviru posebej kohezijski potencial učinkov SPRS in kako s tem SPRS spreminja ključne negativne trende v prostoru, ugotovljene s predhodno opravljenimi analizami stanja. Drugi namen vrednotenja je bil pripraviti vzorčno vrednotenje kot osnovo za izvajanje drugih nalog prostorske politike, zlasti za vrednotenje kohezijskih vplivov prostorskih ukrepov (določenih z akcijskimi načrti ter regionalnimi in občinskimi dokumenti) in ukrepov drugih resorjev pri sprejemanju njihovih politik.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev