V tem prispevku obravnavamo problem haluciniranja slik obrazov z visoko ločljivostjo iz vhodov nizke ločljivosti pri velikih faktorjih povečave. Problem naslovimo s konvolucijskimi nevronskimi mrežami (CNN) in predlagamo nov (globok) model za halucinacijo obrazov, ki integrira informacijo o identiteti osebe na sliki v postopek učenja. Model je sestavljen iz dveh glavnih delov: i) iz kaskadne nevronske mreže za super resolucijo in ii) iz množice modelov za prepoznavanje obrazov, ki med učenjem delujejo kot dodaten kriterij učenja super-resolucijske mreže. Naš model se razlikuje od večine konkurenčnih pristopov k super-resoluciji po tem, da uporablja kaskado več super-resolucijskih modelov, ki slike z nizko ločljivostjo postopoma povečajo v korakih po 2x. Ta lastnost nam omogoča, da uporabljamo nadzorne signale za učenje pri različnih ločljivostih in dodamo informacijo o identiteti osebe na slikah pri več velikostih slike. Predlagani model C-SRIP daje vizualno prepričljive rezultate za različne vhodne slike z nizko ločljivostjo. Predlagani model ovrednotimo na zbirkah obrazov kot so Labeled Faces in the Wild (LFW), Helen in CelebA. Rezultati naših eksperimentov kažejo na boljšo učinkovitost razvitega modela v primerjavi z obstoječimi pristopi iz literature. Raziskava, predstavljena v tem članku, je bila v koledarskem letu 2019 izbrana med 10 najboljših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani in prejela je tudi nagrado Max Snijder za leto 2019, ki jo vsako leto podeli Evropsko združenje za biometrijo (EAB) za najboljše raziskovalno delo v okviru doktorske naloge s področja biometrije v Evropi.
COBISS.SI-ID: 12800852
Področje očesne biometrije spada med popularnejše veje raziskovanja na področju biometričnih tehnologij, znotraj katerega so dolgo prednjačili postopki, ki temeljijo na razpoznavanju očesne šarenice. Drugim modalnostim tega področja, kot je periokularno področje ali ožilje beločnice, pa je bilo v preteklosti namenjeno bistveno manj pozornosti. Zaradi nedavnih potreb po zanesljivih mehanizmih za avtentikacijo uporabnikov se je znotraj raziskovalne srenje pojavilo precejšnje zanimanje za očesno biometrijo, ki ne temelji zgolj na šarenici. Kljub omenjenim trendom, pa so raziskave v smeri alternativnih očesnih modalnosti še zmeraj omejene, saj obstaja izrazito pomanjkanje podatkovnih zbirk, ki bi omogočale kakovostno raziskovalno delo za nadaljnji razvoj področja. V tem članku naslavljamo omenjeni problem in predstavljamo novo podatkovno zbirko, ki jo z angleško kratico imenujemo SBVPI (Sclera Blood Vessels, Periocular and Iris) in je prva zbirka na svetu, primarno namenjena razvoju postopkov za razpoznavanje ožilja beločnice. Zbirka vsebuje kakovostne RGB slike oči, zajete v vidnem spektru, ki pripadajo 55. osebam. Za razliko od obstoječih zbirk, namenjenih očesni biometriji, so slike zbirke SBVPI označene z ročno-narejenimi maskami različnih delov očesa, kot so šarenica, kantus, trepalnice in ožilje beločnice. Zbirka vsebuje tudi oznake o spolu in starosti oseb. Edinstvene karakteristike zbirke omogočajo študij različnih vidikov postopkov za biometrijo beločnice ter analizo problemov, ki jih srečamo pri udejanjanju realnih sistemov v praksi. Poleg podatkovne zbirke v članku tako predstavljamo tudi obsežno študijo in analizo dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost razpoznavanja ožilja beločnice, kot je vpliv starosti, spola, smeri pogleda ali resolucija slik na uspešnost razpoznavanja. S prvo tovrstno študijo na svetu pokažemo uporabnost zbirke SBVPI, hkrati pa prispevamo tudi k boljšemu razumevanju področja biometrije beločnice.
COBISS.SI-ID: 1538534595
Namen tega prispevka je predstaviti nov analitični model, razvit za izračun magnetnega polja v stroju z notranjimi trajnimi magneti v obliki črke U. Model je zasnovan na pristopu 2-dimenzionalne poenostavitve z reševanjem Poissonovih in Laplaceovih parcialnih diferencialnih enačb. Podrobno so razložene obsežne teoretične izpeljave končnih analitičnih enačb za porazdelitev gostote magnetnega pretoka v zračni reži in trajnih magnetih. Izdelan je tudi inženirski algoritem v obliki diagrama poteka za izračun radialne in tangencialne komponente gostote magnetnega pretoka v vseh poddomenah brezkrtačnih strojev brez utorov s poljubnim številom rotorskih polovih parov trajnih magnetov v obliki črke U. Nekoliko spremenjen algoritem velja tudi za trajne magnete v obliki črke V.
COBISS.SI-ID: 12682068
V prispevku je predstavljen nov merilni sistem za zaznavanje anomalij zračne reže v elektromotorjih z neposrednim pogonom. Predlagana je nova metoda merjenja z uporabo şenzorskega sistema, vgrajenega v zračno režo motorja, za neposredno merjenje širine v statičnem ali dinamičnem stanju. Uporablja optični senzorski sistem (OS) za merjenje odboja infrardečega sevanja med rotorjem in statorjem. Metoda je potrjena z uporabo vzporednega merilnega sistema, ki uporablja analogni Hallov senzorski sistem (AHS), ki meri spremembo gostote magnetnega pretoka. Oba merilna sistema se umerita tako, da ju primerjamo z referenčnim laboratorijskim merilnim sistemom. Z uporabo različnih tehnik kalibracije dobimo optimalno točnost sistema z največjo dovoljeno napako 0,15 mm v merilnem območju med 0 in 2 mm. Zajema večino aplikacij elektromotorjev z neposrednim pogonom. Nova metoda merjenja je eksperimentalno potrjena z OS sistemom in validacijskim sistemom, sestavljen iz AHS sistema, integriranega na preskusno platformo (avtomobil Smart Fortwo).
COBISS.SI-ID: 12414548
V članku smo poročali rezultate študije na 150 pacientih po srčnih operacijah, kjer smo raziskovali faktorje tveganja za nastanek atrijske fibrilacije. Izvajali smo visko- ločljivostne EKG meritve pred operacijo in na podlagi analize EKG značilk ugotavljali, katera med njimi lahko nosi potencialne informacije o pojavu atrijske fibrilacije pri pacientih. To smo izvajali z ustrezno analizo EKG signalov, kjer se na podlagi EKG signalov izračunavajo značilke srčnega ritma (HRV). Te parametre smo kombinirali skupaj z ostalimi zdravstvenimi kazalci in meritvami ter demografskimi podatki o pacientih in s pomočjo statistične analize z logistično regresijo ugotavljali pomembnost parametrov na razvoj atrijske fibrilacije. Ugotovili smo, da poleg starosti sta še dva parametra statistično značilno odstopala med skupinami in sicer dolžina PR intervala in koeficient nelinearne analize srčnega ritma, ki se imenuje DFA1.
COBISS.SI-ID: 5627243