Z okoljskega in gospodarskega vidika predstavlja kompost iz blata čistilnih naprav trajnostno možnost za oplemenitenje tal. Odpadke je potrebno ovrednotiti, kompost pa mora pred uporabo doseči raven kakovosti v skladu z normativi, ki vključujejo tudi mikrobne parametre. V predpise, ki to določajo, niso vključeni virusi, ki lahko povzročijo težave v kmetijstvu in bolezni pri ljudeh, če kompost ni dobro očiščen. V tej študiji smo izvedli analizo populacij virusov med postopkom kompostiranja blata iz čistilnih naprav v industrijskem obsegu, pri čemer smo uporabili tehnologijo polprepustnih filmov. Ugotovili smo prisotnost rastlinskih virusov in bakteriofagov enteričnih bakterij. Največja skupina virusov v vzorcih blata iz čistilnih naprav so bili fitopatogeni virusi in sicer po 70 dneh kompostiranja. Raznolikost bakterijskih virusov in njihova specifičnost glede na prisotnost številnih bakterijskih vrst v celotnem postopku kompostiranja nakazuje na pomen medsebojnih odnosov med virusnimi in bakterijskimi skupnostmi pri nadzoru prisotnosti patogenih združb.
COBISS.SI-ID: 4810106
Trnež je demerzalni mezopredatorski morski pes, razširjen v plitvih zmernih morjih in oceanih severne in južne poloble, vključno s Sredozemskim in Jadranskim morjem in je zelo občutljiv na prekomerno izrabljanje populacij. Trnež je posebej občutljiv na vpliv ribištva, a je ravno ta vrsta morskega psa najbolj intenzivno in nekontrolirano lovljena v Sredozemlju. Netrajnostno ribištvo je pripeljalo do 50% upada številčnosti populacij v Sredozemlju (75 do 105 let nazaj) in je zato subpopulacija trneža obravnavana kot ogrožena. V raziskavo smo vključili 124 vzorcev trneža iz severnega dela Sredozemlja (Jadransko morje) s ciljem določitve: 1) genetske variabilnosti na 13 mikrosatelitnih označevalcih in mitohondrijski DNA, (2) evolucijskih povezav s populacijami v Atlantiku in Pacifiku. Analiza mtDNA je pokazala 12 edinstvenih haplotipov in visoko stopnjo genske variabilnosti v Sredozemski regiji, medtem ko so rezultati mikrosatelitskih označevalcev pokazali pomembno genetsko heterogenost subpopulacije. Naše ugotovitve podpirajo atlantsko-južni pacifiški izvor trneža v Jadranskem morju, z omejenim genskim pretokom oz. povezljivostjo z atlantsko populacijo. V delu predlagamo, da je komercialno izkoriščanega in regionalno ogroženega morskega psa treba obravnavati kot ločeno enoto upravljanja v regionalnih planih varstva.
COBISS.SI-ID: 16062467
Delo predstavlja celotno nukleotidno zaporedje kloroplasta, ki je bilo pridobljeno s sekvenciranjem genoma jadranskega smilja z NGS sekvenatorjem Ion S5. Aromaticˇna rastlina smilj vsebuje dragocene bioaktivne molekule in ima edinstven vonj. Te kljucˇne znacˇilnosti prispevajo k zanimanju za rastlino in njenemu vkljucˇevanju v kmetijski ekosistem ter k uporabnosti v farmaciji in kozmeticˇni industriji. V tej raziskavi smo predstavili karakteristike celotne sekvence genoma kloroplasta Helichrysum italicum subsp. italicum. Skupna velikost genoma je 152.431 bp, kloroplast vsebuje 85 genov, ki kodirajo beljakovine, 36 genov prenasˇalnih RNA (tRNA), 8 genov ribosomske RNA (rRNA) in 2 delna gena (ycf1 in rps19). Na podlagi primerjave objavljenih kloroplastnih genomov rastlin iz plemena Gnaphalieae v svetovni podatkovni bazi NCBI je bila ugotovljena najtesnejsˇa genetska podobnost z rastlino Anaphalis sinica. Pomen rezultatov: prvič določeno celotno nukleotidno zaporedje kloroplastne DNA rastline in objavljeni nukleotidni podatki v podatkovni bazi NCBI.
COBISS.SI-ID: 9177209
Študija opisuje karakterizacijo genske raznovrstnosti žižole z istrskega polotoka, določitev pomembnih spojin in antioksidativne lastnosti ekstraktov plodov žižole glede na protimikrobno učinkovitost ter predhodno karakterizacijo hranilnih lastnosti plodov žižole. Rezultati genetske analize so pokazali, da večina vzorcev iz Istre pripada dvema nedavno vključenima sortama „Li“ in „Lang“ ter najbolj razširjeni lokalno imenovani sorti „Navadna žižola“. Kemijske analize so pokazale, da plodovi lokalne sorte vsebujejo dragocen vir prehranskih vlaknin in so bogati z minerali. Vodni ekstrakti so pokazali rahlo antibakterijsko delovanje, medtem ko etanolni ekstrakti z višjo vsebnostjo fenolnih spojin v primerjavi z vodnimi ekstrakti niso pokazali protimikrobne aktivnosti. Rezultati kažejo na to, da spojine, ki niso fenolne spojine v plodovih žižole, so lahko bolj biološko aktivne. Za zaključek ima lokalna sorta žižole, gojena v Istri, obetaven gojitveni potencial.
COBISS.SI-ID: 5018744
V tej raziskavi smo preučili vpliv treh na trgu dostopnih pekočih čili-omak na širok spekter serumskih dejavnikov pri tridesetih zdravih preiskovancih. Najprej smo čili paprike, ki so bile uporabljene za izdelavo omak, genetsko karakterizirali ter s HPLC določili vsebnost bioaktivne spojine, ki daje čilijem pekoč okus, t.j. kapsaicina. V klinični študiji smo pokazali, da vsakodnevno uživanje zmernih odmerkov kapsaicinoidov ugodno vpliva na zdravje, saj se je znižal nivo krvne glukoze, LDL-holesterola ter C-reaktivnega proteina. Pri uživanju visokih koncentracij kapsaicina pozitivnih učinkov na zdravje ni bilo. Glede na to, da so pozitivni učinki po tednu dni spiranja (čas brez uživanja spojine), skoraj popolnoma zbledeli, lahko priporočamo zmerno, a redno uživanje čili-omak. Potrdili smo, da se z uživanjem živil, ki vsebujejo ustrezne bioaktivne spojine, lahko zmanjša vnetje v telesu ter izboljša druge z zdravjem povezane dejavnike. V članku prikazujemo ugodne učinke rastlinske bioaktivne spojine na kazalnike zdravja ter omejitve teh ugodnih učinkov. V programski skupini smo opravili tako genetsko kot kemijsko analizo živila kot test učinkov in vivo na zdravih posameznikih. Izkazujemo tudi sposodnost podrobne analize prehranskih vnosov ter oblikovanja priporočil za vnos živila/spojine na podlagi analize znanstvenih dokazov.
COBISS.SI-ID: 1540213188