V članku smo opisali študijo protirakavega potenciala šestnajstih ternarnih platinskih(II) spojin, ki vsebujejo 8-hidroksikinolinski fragment. In vitro citotoksičnost spojin smo določili na človeških fibroblastih (MRC5) in dveh celičnih linijah karcinoma (A375 in A549), embriotoksičnost pa na ribah Danio rerio. Preučili smo interakcije kompleksov z molekulo DNK z in vitro eksperimentom ter študijo molekulskega sidranja. Vsi kompleksi razen enega so visoko toksični za vse testirane celične linije pri koncentraciji 10 µg/mL pri čemer večinoma kažejo dobro selektivnost za celice karcinoma v primerjavi s fibroblasti. Spojine s fosfinskim ligandom pta so se izkazale za bolj cito- in embriotoksične, pri čemer smo zaznali višjo stopnjo induciranega oksidativnega stresa. Z ICP-MS metodami smo določili znotrajcelično koncentracijo platinskih zvrsti. Pri študiju vezave kompleksov na DNK se je pokazala korelacija med izračunanimi in izmerjenimi afinitetami. Ob vezavi nismo opazili fragmentacije DNK, tako v primeru DNK izolirane iz tretiranih rakavih celic, kot tudi v primeru embriov Danio rerio. Ta članek je bil do sedaj že dvajsetkrat citiran (Web of science search 30.4.20). Omenili bi, da smo objavili tudi nekaj drugih rezultatov o kovinskih kompleksih hidroksikinolinov s protitumorsko aktivnostjo. Najpomembnejši je članek o rutenijevih kompleksih, ki je bil objavljen v priznani reviji Inorganic chemistry: MITROVIĆ, Ana, KLJUN, Jakob, SOSIČ, Izidor, URŠIČ, Matija, MEDEN, Anton, GOBEC, Stanislav, KOS, Janko, TUREL, Iztok. Organoruthenated nitroxoline derivatives impair tumor cell invasion through inhibition of cathepsin B activity. Inorg. Chem., 58, 12334-12347 (2019), IF 4.850 [COBISS.SI-ID 4769905].
COBISS.SI-ID: 1537694915
Organorutenijev(II) kompleks s piritionom (2-merkaptopiridin-N-oksid) je bil v naših predhodnih raziskavah identificiran kot spojina z obetavnim protitumorskim potencialom, ki pa ni citotoksičen za nerakave celice. Ozek nabor sorodnih spojin smo razširili s pripravo niza novih klorido in pta (1,3,5-triaza-7-fosfaadamantan) organorutenijevih(II) kompleksov z metil-substituiranimi piritioni. Po temeljiti raziskavi stabilnosti v vodnih raztopinah, smo preučili mehanizme delovanja na celičnem nivoju. Majhne strukturne spremembe v rutenijevih kompleksih s piritioni so se odrazile v finem uravnavanju citotoksičnosti. Najboljši spojini s klorido ali pta ligandom vezanim na rutenij in metilno skupino na mestu 3 piritionskega ogrodja, smo še podrobneje raziskali. Obe spojini sprožita zgodnjo apoptozo, inducirata nastanek ROS-ov in ustavita celični cikel v fazi G1 na rakavi celični linij A549, hkrati pa ne kažeta močne interakcije z DNK. Vendar pa le spojina 1b inhibira tudi encim tioredoksin reduktazo. Prav tako obstajajo razlike v hitrosti migracije monoslojne populacije rakavih celic A549 in pri vplivu na delovanje mitohodrijev.
COBISS.SI-ID: 1538439875
Medfaza trdno-tekoče bo igrala pomembno vlogo pri razvoju prihodnjih naprav za shranjevanje in pretvorbo energije (ESC). V tej študiji so bile uporabljene defektne strukture grafen oksida (GO) in reduciranega grafen oksida (rGO) kot medfaza, ki prilagodi selektivnost in aktivnost Pt elektrod. GO je bil nanešen na Pt elektrode s tehniko Langmuir-Blodgett, ki zagotavlja kompaktne GO filme, ki so se nato s termično redukcijo pretvorili v rGO. Elektrokemijske meritve so pokazale, da tako medfaza GO kot rGO na Pt elektrodah kažejo selektivnost do reakcije redukcije kisika (ORR), vendar ne vplivajo na aktivnost reakcije oksidacije vodika (HOR) v kislem mediju. TEM mikroskopija z atomsko ločljivostjo skupaj z Ramansko spektroskopijo, rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS) in SEM mikroskopijo so razkrile možna mesta difuzije molekul plina H2 in O2 in funkcionalnih skupin, pomembnih za selektivnost in aktivnost te površine. Na podlagi teh spoznanj je nadalje prikazano, da rGO vmesniki kažejo okrepljeno aktivnost za ORR v nevodnih okoljih in dokazujejo moč našega ex situ inženirskega pristopa za razvoj naprav ESC naslednje generacije.
COBISS.SI-ID: 1538365891
Vanadijeve(V) in cinkove(II) spojine s 3,5-difluoropikolinsko kislino in 3-hidroksipikolinsko kislino ter cinkove(II) komplekse s 4-metilhidroksipikolinsko kislino v prisotnosti ali odsotnosti piridina, 4-(dimetilamino)piridina in 1,10-fenantrolina smo sintetizirali in okarakterizirali. Strukturne značilnosti so bile določene z rentgensko difrakcijo. Opazili smo nastaneh različnih prostorskih ureditev. Insulinomimetično aktivnost izbranih V(IV)O, V(V)O2 in Zn(II) kompleksov smo proučevali z in vitro inhibicijo sproščanja prostih maščobnih kislin (FFA) iz izoliranih podganjih adipocitov, ob dodatku epinefrina. Vsi proučevani kovinski kompleksi so izkazali insulinomimetično aktivnost. Kompleksi vanadija kažejo aktivnosti podobne VOSO4, pri čemer so kompleksi s 3-hidroksipikolinatom bolj aktivni kot tisti s 3,5- difluoropikolinatom. Testirali smo tudi insulinomimetične aktivnosti cinkovih kompleksov, pri čemer je kompleks s 3-hidroksipikolinatom bolj aktiven kot drugi, vendar pa insulinomimetična aktivnost teh kompleksov ni pokazala večje aktivnosti kot ZnSO4. Izsledki raziskav so bili predstavljeni tudi na vabljenem Key-note predavanju na 22. Slovenskih kemijskih dnevih 2016, ter na šestih vabljenih predavanjih na tujih univerzah (ZDA, Kitajska, Kambodža, Madžarska, Slovaška, Češka republika). Drugi rezultati povezani s to študijo so bili objavljeni v ugledni reviji J. Med. Chem. 2019, 62, 654 v sodelovanju s prof. dr. Eugeniom Garribba (Universita di Sassari, Italy), kjer smo spremljali vlogo liganda v prevzemu in redukciji vanadijevih(V) kompleksih v krvničkah.
COBISS.SI-ID: 1537712067
Zeoliti so že vrsto let tehnološko pomembni materiali v svetovnem merilu z vedno novimi aplikacijami, zadnja leta povezanimi tudi z ohranjanjem čistega okolja in trajnostno naravnano proizvodnjo. Njihova strukturna karakterizacija je nepogrešljiv del preiskovanja teh materialov. V tem pogledu že dolgo sodelujemo pri raziskavah teh materialov. Članek, ki smo ga objavili v vodilni reviji za to področje (Microporous and Mesoporous Materials), je primer dobre prakse, ko smo do rezultatov prišli s sinergijo sodelovanja večjega števila raziskovalcev in sicer z uporabo rentgenske praškovne difrakcije, Ramanske in FTIR spektroskopije, NMR v trdnem stanju, elektronske mikroskopije, elementne in termogravimetične analize. Dve vrsti kvartarnih amonijevih kationov, metiltrietil- (MTEA) in tetraetilamonijeve katione (TEA) smo uporabili kot templat tako pri sintezi silikatnega kot aluminosilikatnega ZSM-12 ogrodja. Z vsemi prej omenjenimi metodami smo študirali, kako se v enodimenzionalnih 12-členskih kanalih ogrodja razporejata obe vrsti kationov. Ugotovili smo, da se v silikatnem ZSM-12 TEA kationi urejajo in kot posledica tega urejanja nastane nadstruktura s trikrat daljšim robom b vzdolž kanala glede na osnovno celico praznega ogrodja, kar v praškovnem difraktogramu vidimo kot pojav dodatnih uklonskih vrhov. Pokazali smo, da se tudi v aluminosilikatnem ZSM-12 TEA kationi urejajo na enak način in da je slednji izostrukturen s silikatnim ZSM-12. 12. Po drugi strani pa so MTEA kationi tako v silikatnem kot tudi v aluminosilikatnem ZSM-12 ogrodju neurejeni in ne nastane nadstruktura.
COBISS.SI-ID: 6296346