Cestni prah deluje kot ponor in vir atmosferskih delcev, ki so nosilci potencialno strupenih elementov, in predstavlja možen vir vnosa teh elementov v človekovo telo. Namen obširne raziskave cestnih prahov, ki je zajemala 249 vzorčnih mest razvrščenih na podeželju, v urbanih okoljih in v okolici industrijskih centrov, je bil ugotoviti povezavo med usedanjem antropogenih delcev iz atmosfere in elementno sestavo cestnega prahu. Kemijska analiza frakcije (0.063 mm je zajemala analizo 53 kemijskih elementov z metodo ICP-MS, razklop z zlatotopko. V urbanih okoljih so bile zaznane predvsem povečane vsebnosti Sn-Cu-Sb-Bi-Ag-Ba-Mo-Pt-Pb. Karakterizacija delcev z SEM/EDS je pokazala, da so nosilci Ba, Cu in Sn delci, ki so nastali iz emisij prometa, vendar ne kot posledica gorenja fosilnih goriv, ampak zaradi abrazije zavornih oblog ali gum. V okolici aktivnih železarn je cestni prah obogaten s Cr, Mo, Ni in W, njihova vsebnost pa se eksponentno zmanjšuje z oddaljenostjo od (potencialnega) vira. Naravno ozadje je doseženo na oddaljenosti med 15-20 km. Delci, ki so nosilci teh kovin, so delno nataljeni kovinski ostružki in kroglasti delci nastali s kristalizacijo hlapov.
COBISS.SI-ID: 2935893
V tej raziskavi smo primerjali podatke sestave cestnega prahu in podatke glede stanja vegetacije, pridobljenega s hiperspektralnim snemanjem terena. Raziskava je bila narejena v okolici odprtega kopa lignita Sokolov na češkem. Kombiniranje obeh metod nam je omogočilo drastično povečati zanesljivost določanja vira prašenja in določanja vpliva prašenja. Rezultati so pokazali statistično signifikantno ujemanje območij povečanih vsebnosti Al, Na, Li in Sr v cestnem prahu in območij povečane poškodovanosti smreke. Ta statistična soodvisnost je najbolj izrazita na razdaljah do 100 m med točkami meritev. Ker vzroka tem ugotovitvam ni moč pripisati razlikam v litološki podlagi, je posledica temu verjetno antropogen vpliv. Takšne raziskave lahko dajo podlago za izdelavo novih metod določanja stanja okolja, ki bi obsegale fuzijo različnih tipov podatkov, kot v tem primeru in-situ meritev in daljinskega zaznavanja.
COBISS.SI-ID: 2833237
V članku je predstavljena raziskava virov kovinskih onesnaževal v hišnem prahu na območju Žerjava v Mežiški dolini na podlagi izotopske sestave svinca in žvepla v hišnem prahu, primerjave z izotopsko sestavo odpadnega svinčevega akumulatorja, lokalne svinčeve rude (galenita) in materiala iz lokalnega odlagališča rudarskih odpadkov, ter mineraloške, morfološke in kemijske analize posameznih delcev. Narejena pa je bila tudi ocena prispevkov različnih virov Pb k onesnaženju. Mineraloško je podstrešni prah sestavljen predvsem iz sadre, anhidrita in delcev s kovinami, v gospodinjskem prahu pa prevladujejo delci z ogljikom, delež delcev s kovinami pa je majhen. Izotopska sestava žvepla v sulfidih in sulfatih hišnega prahu je pokazala, da sulfidi in sulfati v podstrešnem prahu izvirajo iz nekdanje primarne predelave lokalne sulfidne rude, tisti iz gospodinjskega prahu pa neposredno iz lokalnega odlagališča rudarskih odpadkov. Glede na razmerja svinčevih izotopov, delci s svincem v hišnem prahu izvirajo večinoma iz nekdanje rudarske dejavnosti in primarne predelave lokalne svinčeve rude. S pomočjo analize posameznih delcev s kovinami so bili le-ti razdeljeni na delce, ki izvirajo iz nekdanje predelave svinčeve rude, sedanje reciklaže svinca ter rudarske dejavnosti oziroma mehanske predelave rudarskih odpadkov. Izračunani prispevki virov so pokazali, da je bil v preteklosti najpomembnejši vir delcev s kovinami primarna predelava svinčeve rude (topilništvo), medtem ko je aktivna reciklaža svinca doslej prispevala le majhno količino materiala. Ostanki rudarske dejavnosti oziroma mehanska predelava rudarskih odpadkov pa je pomemben trenutno aktiven vir onesnaženja na območju Žerjava. Študija je pokazala, da kombinacija analiz lastnosti posameznih delcev s kovinami in izotopske sestave svinca in žvepla v hišnem prahu lahko služi kot odlično orodje za določitev nekdanjih in sedanjih virov zračnega onesnaženja s kovinami in oceno prispevkov virov k onesnaženju.
COBISS.SI-ID: 2897749
Današnji SV in V del Slovenije gradijo klastične in karbonatne sedimentne kamnine, ki so nastale na območju Panonskega bazena. Predstavljajo velik potencial za izkoriščanje hidrotermalne energije ter fosilnih goriv. Raziskovalna naloga obsega podroben sedimentološki pregled tovrstnih kamnin na območju Slovenjgraškega bazena, ki predstavlja enega izmed zahodnih robnih delov Panonskega bazena in Centralne Paratetide. Določeno je izvorno območje sedimentnega zasipa, okolje sedimentacije in tektonsko okolje. Tekom miocena ( med 17,2 in 14,2 Ma) so se sedimenti odlagali na kopnem, v prehodnem (lagunskem in deltnem) ter plitvomorskem sedimentacijskem okolju na območju pasivnega kontinentalnega roba, ki je povezan s procesi nastajanja in razvoja Panonskega bazena. Nadaljnji razvoj Slovenjgraškega bazena nakazuje na močne paleogeografske spremembe tekom zadnjih 14 Ma. Temeljna raziskava je bila na izboru ARRS Odlični v znanosti za leto 2018 izbrana med osem najboljših s področja naravoslovja in tehnike. Podaja številne nove informacije o geoloških procesih na raziskovanem območju, ki so neposredno povezani z njegovo današnjo geomorfologijo. Rezultati raziskave so temelj za nadaljnje študije, ki bodo omogočile podrobnejšo rekonstrukcijo paleogeografskega razvoja območja, s tem pa dvignile njihovo uporabno vrednost, predvsem v smislu izkoriščanja nekovinskih mineralnih surovin, pitne in geotermalne vode ter geološko pogojenih nevarnosti.
COBISS.SI-ID: 1370206
V prispevku je predstavljen pregled fizikalnih in kemijskih sprememb krajine na štirih lokacijah v Sloveniji (Idrija, Mežiška dolina, Celje, poplavne ravnice reke Drave) kot posledica zgodovinske rudarske in topilniške dejavnosti. Primerjava s podobnimi lokacijami po svetu v različnih pokrajinah in podnebjih je pokazala, da so glavni viri onesnaženja erozija rudarsko-predelovalnih odpadkov in atmosferske emisije kovinskih delcev iz topilnic. Ugotovili smo, da sta erozija in premeščanje rudarsko-predelovalnih odpadkov odvisna od vzorcev padavin in rečnega gradienta, atmosferske emisije kovinskih delcev iz topilnic pa so odvisne od topografije in prevladujočih smeri vetra.
COBISS.SI-ID: 2850645