Članek opisuje eno najlepše ohranjenih pliensbachijskih radiolarijskih združb zahodne Tetide. Opisanih in ilustriranih je 71 vrst, ki pripadajo 45 rodovom. Štiri vrste so nove. Starost, določena z radiolariji, je spodnji del spodnjega pliensbachija, kar je v skladu s podatki o amonitih, ki se pojavljajo nad plastmi z radiolariji in kažejo na zgornji del spodnjega pliensbachija. Radiolarije s tega nahajališča smo primerjali z bogatimi združbami dveh prej poznanih nahajališč - enega v Avstriji in drugega v Turčiji. Primerjalni združbi sta nekoliko mlajši, uvrščeni v zgornji del spodnjega pliensbachija. Članek je pomemben prispevek k taksonomiji spodnjejurskih radiolarijev.
COBISS.SI-ID: 45740077
Preučevali smo tvorbo vlaknatih mikrokristalnih oblik sadre in makroskopskih sadrinih skorjastih tvorb v jamah v lavi na otoku Lanzarote, da bi razvozlali mehanizme izločanja teh dveh oblik sulfatnih speleotemov. Analiza izotopskega razmerja stroncija (87Sr/ 86Sr) kaže na najverjetnejši izvor kalcija iz morske vode. Analizirali smo tudi izotopsko sestavo žvepla in kisika iz sadre (?34S in ?18O) in interpretirali izvor žvepla in možni vpliv mikrobov na nastanek sadre.
COBISS.SI-ID: 44470061
Nastanek tal na apnencu še ni dokončno pojasnjen. Lahko gre za netopni ostanek preperevanja apnenca, možni pa so tudi drugi viri materiala. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali na pedološke in geokemične lastnosti tal vplivajo lastnosti apnenca. Na območju Divaškega krasa smo zato v šestih profilih vzorčili tla na treh formacijah – Sežanski, Lipiški in Liburnijski. Pridobili smo tudi netopne ostanke apnenca, in v Liburnijski formaciji tudi medplastovni material in material kraških zapolnitev v kamnini. Tekstura vseh tal je meljasto-glinena, pH je med 4,5 in 7, količina organske snovi je velika in bazičnih kationov preko 50%. Tla na Sežanski formaciji so globlja in bolj razvita. Njihov netopni ostanek vsebuje največji mineralni delež. Za tla, nastala na Lipiški formaciji, je značilna večja količina majhnih delcev ((200g), kar je posledica paleo-zakrasevanja. Netopni ostanek apnencev iz vseh treh formacij vsebuje veliko organske snovi. Geokemična sestava tal je podobna sestavi preperele zgornje Zemljine skorje, a primerjava z netopnim ostankom kaže na dodaten vir materiala. Ugotovljene razlike med formacijami v vsebnosti na oksidacijske razmere občutljivih prvin (Cr, Mo, Ni, U, V, and Y) kažejo vpliv netopnega ostanka. Vendar je moral biti, glede na teksturo in splošno kemično sestavo, tlem dodan ne-karbonaten material. Material iz kraških zapolnitev je tlem podoben, a ne popolnoma enak. Verjetno je k nastanku tal prispeval še dodaten medplastovni in eolski material.
COBISS.SI-ID: 8985977
Spodnjekredni sinorogeni sedimenti, ki so se odlagali zaradi zapiranja Neotetide, so v Južnih Alpah znani samo na relativno majhnem območju med Bledom in Bohinjem. Stratigrafske in strukturne raziskave so pokazale, da se ti sedimenti pojavljajo kot zaključna sekvenca dveh različnih stratigrafskih zaporedij, ki smo ju korelirali s podobnimi zaporedji v centralnih Dinaridih, v Severnih Apneniških Alpah in v Transdanubijskem pogorju. Na preiskanem območju smo ločili dva pokrova iz časa Dinarske faze narivanja. Deformacije po narivanju smo razdelili v tri faze, ki se ujemajo z do sedaj znanimi podatki o razvoju širšega območja, na katerem se prekrivajo dinarske in poznejše alpske strukture. V članku sta prvič pojasnjena paleogeografski izvor in strukturni položaj spodnjekrednega fliša, ki je do sedaj veljal za "eksotično" formacijo v Julijskih Alpah.
COBISS.SI-ID: 43468077
V članku z laboratorijskimi poskusi ocenjujemo insekticidno učinkovitost pepela treh vrst lesa (smreka, bukev in navadna robinija) na smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais). Za pozitivno kontrolo poskusov smo uporabili pripravek diatomejske zemlje SilicoSec. Ocenjevali smo vpliv pepela na odrasle osebke in insekticidni učinek pepela, zmešanega s pšeničnim zrnjem. Poskus je potekal pri treh različnih temperaturah (15, 20 in 25 ?°C) in dveh različnih relativnih vlažnostih (55% in 75%). Po 7 dneh je bila smrtnost hroščev več kot 97% pri vseh vrstah pepela pri temperaturi 25 ?°C in vlažnosti 55%. Po 14 dneh je največjo učinkovitost pokazal pepel smreke (87%) pri 20 ?°C in vlažnosti 55%. Smrtnost hroščev je bila pri uporabi SilicoSec-a 96% pri 20 ?°C in vlažnosti 55%. Kot najučinkovitejši se je pokazal pepel smreke zaradi najvišje vsebnosti SiO2 (11,68%) in drugih sestavin pepela, ki povišujejo njegovo higroskopičnost. Raziskava je pokazala, da je lahko lesni pepel učinkovita zaščita skladiščenega zrnja pred koruznim žužkom.
COBISS.SI-ID: 9019257