S predstavitvijo smo pokazali posebnosti jame Castanar, enega glavnih geoloških točk globalnega UNESCO geoparka "Ibores Villuercas Jaras" in vpliv, ki ga imajo raziskave jame na razširjanje zavedanja o znanosti o Zemlji. Rezultati geoloških, okoljskih in mikrobioloških študij so bili objavljeni v knjigi za širšo javnost, uporabljeni pa so bili tudi za pripravo razlage geologije okolice in za ustvarjanje vsebin centra za obiskovalce, ki igra pomembno vlogo v okoljskem izobraževanju na tem območju. Taka predstavitev raziskav, izvedenih v jami, obiskovalce ozavešča, da je treba varovati njeno posebnost, ne samo v estetskem smislu, temveč tudi kot pomembno orodje pri prenosu znanstvenih vrednot na družbo.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 43374893Ena glavnih značilnosti naselbinske keramike z Mosta na Soči je sestava lončarske gline (mase), za katero je bilo že z makroskopsko analizo celotne zbirke najdb ugotovljeno, da vsebuje veliko primešanega karbonatnega peska. Te rezultate smo podkrepili z mikroskopsko analizo osmih vzorcev keramike. Poleg vzorcev značilne drobnozrnate in bolj finozrnate ter grafitne keramike smo iz celotne zbirke keramičnih najdb izbrali in analizirali še nekaj fragmentov rdeče na črno barvanih pitosov in loncev z metličenim okrasom. Rezultati opravljenih analiz so vzpodbudni. Ker pa je bil analiziran zelo majhen vzorec keramike, bomo za tehtnejše zaključke nadaljevali s sistematičnim vzorčenjem in analiziranjem večjega števila vzorcev, in sicer tako samih keramičnih izdelkov kot tudi vzorcev iz domnevno izvornih glinokopov.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 43545901Izvor in izbor surovin za kamnite arheološke artefakte sta osnova za razumevanje socialne strukture prazgodovinskih družb. Rekonstrukcija oskrbe s surovinami prinaša pomembne informacije o socio-ekonomskem okviru, vzorcih mobilnosti, pa tudi tehnični, simbolni in kulturni usmeritvi družbe. Petrološka analiza kamnitih artefaktov z najdišča Most na Soči je pokazala enotno petrološko sestavo posameznih tipoloških skupin. Vsak izdelek iz iste tipološke skupine je bil narejen iz podobne surovine. Žrmlje so narejene izključno iz kremenovih konglomeratov in podrejeno kremenovih peščenjakov. Ostali tipološki različki so narejeni iz lokalnih drobnozrnatih flišnih sedimentov (flišni peščenjaki, muljevci in laporovci). Izjema so kamnite krogle, za katere so kot surovino uporabljali magmatske kamnine. Petrološke analize so še pokazale, da so bili artefakti, povezani s pripravo hrane, narejeni iz surovin ne-lokalnega izvora, medtem ko je bila za vse ostale produkte uporabljena surovina lokalnega izvora. Najpogosteje uporabljena surovina (63 %) za izdelavo kamnitih artefaktov iz prazgodovinske naselbine Most na Soči so bili zgornje paleozojski kremenovi konglomerati in peščenjaki. Najbližja najdišča karbonskih in permskih klastitov so od Mosta na Soči oddaljena ? 20 km. Velik delež surovin ne-lokalnega izvora najbolj ustreza prilagoditveni strategiji, za katero sta značilna visoka stopnja mobilnosti prebivalstva in trgovanje na dolge razdalje. Ker so žrmlje dokaj veliki in fizično težki uporabni predmeti, se zdi verjetnejša trgovina z že narejenimi izdelki kot pa transport večjih surovinskih blokov in njihova proizvodnja na samem najdišču. Surovine za vse ostale tipološke različke kamnitih artefaktov so lokalnega izvora. Zgornje kredne flišne kamnine izdanjajo v razdalji do 10 km od najdišča. Pogoste so tudi v okoliških sedimentih kvartarnih tilov in v produ reke Soče. Ostali tipološki različki artefaktov, razen žrmelj, kažejo na lokalni izvor surovinskega materiala in na »in situ« proizvodnjo ter lokalno ekonomijo.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 43553581Paleontološke in sedimentološke analize, izvedene v okviru dopolnilnih strukturno geoloških, hidrogeoloških, krasoslovnih in geotehniških raziskav za PZI drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, so obsegale faciesno analizo jeder štirih dodatnih vrtin, izvrtanih na trasi predorov. Raziskave so prispevale k rekonstrukciji strukture in stratigrafije vzdolž načrtovanega poteka predorov, na katerih bomo kot partner Geološkega zavoda Slovenije v prihodnjih letih izvajali geološki nadzor.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 43631405Na talne lastnosti vplivajo litološka podlaga in procesi pedogeneze, ki vodijo v postopno izgubljanje bazičnih kationov in zakisanje tal. Preiskali smo tri različne vrste gozdnih tal v osrednji Sloveniji: distrična rjava tla na karbonskih in permskih kremenovo sljudnih peščenjakih (Ljubljana), izprana tla na konglomeratih Savskih teras (območje Smlednika) in izprana tla na apnencih (Dobrepolje in Ivančna gorica). Geokemična sestava tal odraža razlike v matični podlagi. Tla na kremenovih peščenjakih vsebujejo veliko SiO2 ter K2O in najmanj vseh ostalih oksidov. Nasprotno tla na apnencih od vseh raziskovanih tal vsebujejo najmanj SiO2 ter največ ostalih oksidov. Tla na konglomeratih so po povprečnih vsebnostih SiO2 in Al2O3 podobna tlem na peščenjakih, a z manjšimi razponi opazovanih vrednosti. Tla na kremenovih peščenjakih so z vidika kislosti (pH), kationske izmenjalne kapacitete in vsebnosti bazičnih kationov na sorptivnem delu tal, najbolj skromno rastišče, sledijo izprana tla na konglomeratih. Izprana tla na apnencih, kljub izpranemu eluvialnemu horizontu, izkazujejo najugodnejše lastnosti. Na kislo podlago in slabšo kakovost tal, razvitih na kremenovih peščenjakih in karbonatno-silikatnih konglomeratih, kažejo številne rastline zeliščne plasti v gozdovih bukve in rebrnjače (Blechno-Fagetum) in v gozdovih rdečega bora in borovničevja (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris). Gozdovi obeh združb so slabše kakovosti, ker drevje zaradi slabe kakovosti tal slabo uspeva. Tla so tudi erozijsko bolj občutljiva. Boljša kakovost tal na apnencih, z večjo razpoložljivostjo hranil in manjšo kislostjo, se odraža v uspevanju gozda bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum), ki sodi med najkvalitetnejše bukove gozdove v Sloveniji. Pojavljajo se tudi bukovi sestoji z navadnim tevjem (Hacquetio-Fagetum), ki so načeloma slabše kakovosti, a so še vedno gospodarsko pomembni.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 9237881