Avtorica v prispevku raziskuje nekatere načine, pri katerih se spol in razred pojavljata v relaciji do spremenjenega zvočnega prostora, ki sledi tehnološkim spremembam. Ne gre le za prakso glasnih in motečih zvokov, temveč tudi za implikacije tišine in različnih načinov poslušanja. Ugotovitve zahtevajo boljše razumevanje efemernih (kratkotrajnih) kvalitet zvoka, kakor tudi naslednjih praks poslušanja in kako ti dejavniki prispevajo, tako k uveljavljanju kot izpodbijanju načinov pri katerih sta spol in razred uprizorjena. Članek prispeva tudi k disciplini etnografije, ki je za etnografa pomembna pri zaznavanju produkcije zvočnih in naslednjih praks poslušanja, in sicer kot del oblikovanja pomenskih praks.
COBISS.SI-ID: 36019293
Članek temelji na etnografskem delu na področju ravnanja z odpadki v severnem delu Švedske in raziskuje organizacijske oblike tveganja (Hutter in Power 2005) v zvezi z odpadki in praksami ravnanja z odpadki, in sicer ob uporabi koncepta časovnosti. Predlog je, da organizacijsko oblikovanje tveganj, ki prispeva k usmerjanju dojemanja tveganja za zaposlene, ustreza tudi določenemu časovnemu obdobju. V članku ugotavljam, da so tveganja, ki so jih moji intervjuvanci omenili in / ali zaznali del določenega organizacijskega okvira. Najpogosteje so jih opažali v smislu neugodnosti in nevarnosti, ki so zahtevale tehnične in logistične rešitve. Medtem ko jim je to omogočilo ukrepanje, je prispevalo tudi k omejevanju tveganja in zaznavanja tveganja v določenem časovnem obdobju, ki je tesno povezan s tem, kar Barbara Adam (1998) označuje kot logiko industrijskega časa. Logika industrijskega časa preplavlja tudi formulacije trenutnih okoljskih politik in načrtov za ravnanje z odpadki na nacionalni in evropski ravni, kjer se odpadki obravnavajo predvsem kot viri, ki jih je potrebno nenehno izumljati. Kot taka, logika industrijskega časa tesno sledi premiku tržnih nihanj. V pogovorih s predstavniki obrata za ravnanje z odpadki in opazovanjem nekaterih njihovih dnevnih aktivnosti so bila potencialna tveganja z odpadki in prakse ravnanja z odpadki pogosto prevladana glede na druge dejavnike, kot so učinkovitost, hitrost in gospodarski dobički ali izgube: dejavniki, ki so prav tako ustrezali kratkem časovnem obdobju. Čeprav se je zdelo, da je to razmišljanje sprva preseglo vsakršno dojemanje tveganja, je dejansko ustrezalo tveganjem, ki jih je prepoznalo organizacijsko okolje, v katerem so bili moji intervjuvanci.
COBISS.SI-ID: 36019037
Članek obravnava razmerje med trenutnim širjenjem blaga in storitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter razvojem različnih vrst ocen tveganja in pravilnikih. Cilj je, da se osvetli, do sedaj, manj obravnavan vidik razvoja ocen tveganja in pravilnikov, in sicer časovni razpon med razvojem novih tehnologij in razvojem regulativnih okvirov. Koncept tveganja in nevarnosti je mogoče razumeti kot potencialno sredstvo, s katerim lahko začnemo razmišljati o posledicah zamude med povečano proizvodnjo elektronskih odpadkov (e-odpadki) in uredbami za upravljanje tega povečanja. Študija elektronskih odpadkov v tem članku je namenjena kot osnova za bolj splošno razumevanje odnosa med razvojem novih tehnologij in razvojem regulativnih okvirov. Čeprav je težko določiti učinke, ki jih je ta zamuda imela na poznejši razvoj IKT, ta članek poudarja pomembnost upoštevanja ne samo tega, kako in kdo je pripravil ocene tveganja in pravilnikov, ampak tudi, kdaj so bili razviti v razmerju s tehnologijami ki jih regulirajo.
COBISS.SI-ID: 34892125