Prispevek daje oris zgodovinskega razvoja tveganj na področju sociologije, tveganj, povezanih z znanostjo in tehnologijo, ter s tem povezanimi družbenimi izzivi. Podane so utemeljitve, zakaj je znanstveni in tehnološki razvoj treba razumeti kot dvorezni meč, ki lahko vodi v številne rizične situacije, vendar obenem predstavlja sredstvo za njihovo identifikacijo (in preseganje). To pomeni, da sta znanstveni in tehnološki progres sočasno vzrok in rešitev za probleme in grožnje, ki se pojavljajo v modernih družbah, to pa zahteva analizo, ki se kritično loteva znanstvenega in tehnološkega razvoja. Ne nazadnje je bila to tudi glavna poanta diskusij v okviru znanstvenega srečanja Sekcije za sociologijo znanosti in tehnologije (SSTNET) pri Evropskem sociološkem združenju (ESA), ki je potekalo v 11. in 12. oktobra 2018 v Ljubljani.
COBISS.SI-ID: 36475997
Na podlagi del, ki se ukvarjajo z razširitvijo #metoo kampanje na Švedskem, zlasti v zvezi s konceptom tišine (Harrison, Sjöstedt-Landén in Olofsson, 2019) in s konceptom nemirnega subjekta, kot ga razvija Sara Ahmed (22014), pričujoča predstavitev obravnava obstoječe prakse samoutišanja in upiranja, kot se razkrivajo skozi pripovedi, objavljene v okviru omenjenih kampanj. Na ta način se izognemo sicer pogosti dihotomiji uporništva in konformnosti, ki eno ali drugo obravnava v njuni domnevni čistosti, kljub temu, da sta tako popolnoma uporniški kot tudi popolnoma konformni subjekt pravzaprav nemožna. Prepoznava tega se kaže še kot posebej pomembna ravno v premislekih o izkušnjah s spolnim nadlegovanjem in spolnim nasiljem.
COBISS.SI-ID: 36428637
Ta članek odstopa od koncepta okoljskega državljanstva. Poudarek je na izkušnjah predstavnikov slovenskih podjetij za ravnanje s komunalnimi odpadki in podjetjih za storitve poslovnega sektorja, ki se ukvarjajo z zbiranjem in recikliranjem elektronskih odpadkov, in njihovihovega prizadevanja za povečanja količine ločeno zbranih komunalnih odpadkov. To storijo z vključitvijo slovenskih državljanov v ločeno razvrščanje. Teoretično je poudarek na procesih pogajanj o državljanskih angažmajih in, natančneje, v poskusih spodbujanja ločenega razvrščanja komunalnih odpadkov, kar, kot trdijo, tudi pomaga podpirati podobo določene vrste državljanov. Ta članek razume izkušnje intervjuvancev kot tesno povezane s sodobnimi diskurzi o ravnanju z odpadki in je sestavni del njih, kjer se pozornost vedno bolj posveča dejavnostim in vedenju posameznih državljanov. Čeprav je mogoče reči, da koncept okoljskega državljanstva državljanom omogoča trajnostni razvoj (koncept, ki je sicer na videz dokaj abstrakten), se zdi, da se današnje politike ravnanja z odpadki vse bolj zanašajo na to aktivno državljanstvo. Prav na presečišču tega pojava se dogajajo pogajalske prakse slovenskih organov za ravnanje z odpadki.
COBISS.SI-ID: 36596317
Prispevek se ukvarja z nekaterimi oblikami tveganj, ki zadevajo elektronske odpadke, in njihovim razmerjem do koncepta krožne ekonomije. Glede na ta temeljni poudarek je v ospredju zanimanja avtorjev pojav tveganj glede na razmerja moči in s tem povezane procese njihovega nadzorovanja, ki vplivajo na to, ali se ta tveganja spreminjajo v nekaj, kar je ali pa ni trajno navzoče. Rezultati raziskovanj, ki so prikazani v prispevku, vodijo k zaključku, da se elektronski odpadki zunaj EU obravnavajo kot tveganja, znotraj EU in držav na Zahodu pa kot resurs. Omenjena razlika se pojavi, ker so elektronski odpadki podvrženi transferju v prostoru, v konkretnem primeru globalnemu trgovanju.
COBISS.SI-ID: 36476253