Referat obravnava načine oblikovanja digitalnih tehnologij v švedskih priljubljenih medijih. Poudarek je zlasti na vedno hitrejših vzorcih porabe digitalnih tehnologij in kratkoročnih časovnosti (glej primerjavo: Adam 1998; Nixon 2011; Fortun 2014; Fitz-Henry 2017), ki so osnova za vzorce potrošnje. Prejšnje raziskave so prepoznale industrializacijo in, kar je bilo označeno kot naravni ali turbo kapitalizem kot konstitutivnega za ustvarjanje kratkoročnih časovnosti. Ta članek temu dodaja pojem medijev. Raziskovanje ocen in mnenj o digitalnih tehnologijah namenjenim potrošnikom v švedskih priljubljenih medijih je pokazalo da so računalniki, televizorji, pametni telefoni, mobilni telefoni, prenosni računalniki in tablice prikazani, ne le kot blago in potrošniško blago, ampak kot potrošno blago, kar prav tako nakazuje njihov status za enkratno uporabo. To pa še vedno ostaja prikrito skupaj z geografsko razpršenimi procesi upravljanja odsluženih digitalnih tehnologij ter dolgoročnimi procesi razgradnje. Posledično pa so prikriti tudi toksini, ki se izpuščajo pri razgradnji in onesnažujejo površinske vode. Ta članek trdi, da so priljubljene medijske reprezentacije digitalnih tehnologij pomembne, ne samo na način, kako si ljudje predstavljajo in uporabljajo digitalne tehnologije, temveč tudi na način, na katerega mislimo (ali ne želimo razmišljati) o odsluženih tehnologijah. Jasno je da je življenje odsluženih digitalnih tehnologij del drugega časovnega obdobja, kot tržno usmerjena želja po najnovejšem modelu mobilnega telefona, najhitrejšega računalnika, najtanjšega ravnega zaslona in / ali tistega z najvišjo ločljivostjo. Navidezno preprosta dejanja izmenjave pa govorijo malo ali nič o okoljskih vplivih, ki sledijo. Kot že samo ime pove, potrošna elektronika ustreza kratkoročnim času. Izdelana je tako, da se porabi in kar je še pomembneje, da se odstrani, ko jo nadomesti novejši model. Skratka, funkcija priljubljenih medijev za določanje dnevne agende prispeva k okrepitvi neskladnosti in hierarhizaciji med različnimi časovnostmi, zlasti v zvezi z digitalnimi tehnologijami.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36019549V referatu avtorja proučujeta gibanja - v smislu nacionalne in mednarodne trgovine - elektronskih odpadkov (e-odpadki) in kako ta gibanja določajo tudi status e-odpadkov kot tveganje ali vir. Opira na intervjuje s predstavniki podjetij v Sloveniji in na Švedskem. Ta podjetja - tako v javni kot zasebni lasti - so del različnih sektorjev: rudarska industrija, proizvodnja in distribucija električnih in elektronskih izdelkov in storitev, zbiranje in / ali upravljanje elektronskih odpadkov, ter popravilo zastarele elektronike. E-odpadki se razlikujejo od drugih vrst odpadkov, ker vsebujejo kompleksne materialne sestave: tako nevarne sestavine, kot so živo srebro, berilij in bromirani zaviralci gorenja, in dragocene materiale in kovine, kot so zlato in baker. Z uporabo besedišča Kärg Kama (2015) se WEEE direkcija drži tako logike nevarnosti kot logike virov. Dvojno stanje e-odpadkov, ki je tako tvegano in dragoceno, je precej zapletena frakcija odpadkov za recikliranje. To je tudi eden od razlogov za to predstavitev, ki se osredotoča na to določeno frakcijo. Ugotovitve kažejo, da se e-odpadki štejejo za vir, samo če se reciklirajo v gospodarskem sistemu EU ali drugih zahodnih državah. Ko predstavniki različnih podjetij razpravljajo o prenosu e-odpadkov med državami EU in drugimi zahodnimi državami, so se e-odpadki večinoma obravnavali kot vir. Po drugi strani pa je poudarjen status nevarnega, ko obravnava prenose e-odpadkov v države zunaj EU oz Zahoda. Vseeno se e-odpadki se ne spremenijo preprosto v tveganje, ko se prenesejo izven EU oz Zahoda. Ugotovitve namreč kažejo, da njihov status nevarnega dejansko služi krepitvi njegovega statusa kot vir. To pomeni, da je status e-odpadkov kot tveganje neločljivo povezan z njegovim statusom kot vir. Da bi e-odpadke šteli za vir, je zato treba razumeti njegovo stanje kot tveganje. Če povzamemo, če se ukvarjamo z e-odpadki, ki so predmet nacionalne in mednarodne trgovine, si ta predstavitev prizadeva dokazati, da je tveganje (tudi) družbeno konstruirano. Kot tak je prostor, kot se predlaga, konstitutiven za status e-odpadkov kot tveganje ali vir.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36020061Predstavitev temelji na predhodni skupni publikaciji (Olofsson in Mali 2017), v kateri je bil poudarek na zamudi med razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in pripravo ocen tveganja in predpisov, ki urejajo razvoj teh tehnologij. Omeniti je treba, da so bili računalniki del družbe od sredine 20. stoletja, vendar so bile do nedavnega razvite in uveljavljene ocene tveganja in predpisi v zvezi z njihovimi materialnimi ostanki. To pomeni, da je napredek IKT, vsaj za prvih 25 do 30 let, potekal precej brez kritičnih posegov njihovih učinkov. Zamuda med razvojem IKT in razvojem regulativnih okvirov se prav tako razlikuje od predpisov drugih nastajajočih tehnologij, kot so (zelena) biotehnologija (gensko spremenjeni organizmi [GSO]), nanotehnologija in sintetična biologija, kjer so bili predpisi razviti v povezavi z ali celo pred samim razvojem tehnologij. Sedanja težnja je nadaljnji razvoj tez o zamudah med razvojem IKT, razvojem ocen tveganj in predpisov, ki služijo za urejanje razvoja teh tehnologij. Kot taka je ta predstavitev poziv za dodatne perspektive o tem, kako preoblikovati kritično razmišljanje o tej zamudi v praktične vplive oblikovanja politik. Čeprav je težko določiti učinke, ki jih je ta zamuda imela na poznejši razvoj IKT, upoštevajmo ne samo tega, kako in kdo je pripravil ocene tveganja in pravilnike, ampak tudi kdaj so bile razviti v razmerju do tehnologij, ki jih urejajo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36019805