Predstavitev obravnava kreativno pisanje in feministično pripovedovanje (Richardson 1994; Lykke 2014) kot način kolektivnega pristopanja k subjektom, ki izzovejo hkratne občutke bolečine, navezanosti in odtujenosti. Poudarek je na kampanji #metoo, kakršna se je dogodila v švedskem kontekstu med jesenjo 2017. Avtorji predstavitve smo si delili željo udejstvovanja v odgovorih na kampanjo #metoo na Švedskem, pri čemer so uvodni pogovori zadevali možnost pisanja o feminističnih odgovorih na kampanjo. Pri tem pa predlogi o potencialnih teoretskih okvirjih in zbiranju materiala niso vzbudili očitnega nadaljevanja; namesto tega smo začeli govoriti o lastnih občutkih glede kampanje #metoo. Da bi raziskali, kaj ti občutki predstavljajo, in ali bi lahko bili del natančnejše obravnave kampanje #metoo, smo se v jeseni 2019 odločili nadaljevati z vajami kreativnega pisanja. V članku razmišljamo in obravnavamo ta postopek ter mogoče prispevke, ki jih ta lahko daje našemu akademskemu pisanju.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36525405Predstavitev se ukvarja s kritičnim branjem koncepta situiranih vednosti Donne Haraway (1988) preko ideje temporalnosti. Kot metodološko orodje koncept situiranih vednosti izziva objektivnost in univerzalistično razumevanje znanja, saj želi demonstrirati subjektivni značaj objektivnosti in, natančneje, situiranost produkcije znanstvenega védenja. Pri branju Harawayinega orisa koncepta situiranih vednosti je treba poudariti, da pogosto uporablja prostorske metafore, še zlasti kjerkoli, nikjer in nekje. Medtem ko koncept situiranih vednosti upošteva lokacijo in utelesitev raziskovalčevega subjekta, pa je manj rečenega o omejitvi raziskovalca s posameznimi temporalnimi okviri. Kot taka se Harawayina ideja situiranosti zdi temporalno naravnana k raziskovalčevi sedanjosti. Predstavitev, ki jo navdihujejo dela Barbare Adams (1998), Roba Nixona (2011), Kim Fortun (2014) in Erin Fitz-Henry (2017), raziskuje potencialne načine, na katere se Harawayin koncept situiranih vednosti lahko uporabi kot sredstvo za upoštevanje vprašanj, ki se nanašajo na temporalnost, predvsem na kratkotrajne temporalnosti, ki so značilne za veliko sodobnega (kapitalističnega) življenja. Haraway je dejansko pokazala pomembnost upoštevanja lastne situiranosti raziskovalca, kar se tiče prostora; ob razdelavi njenega koncepta pa predstavitev želi pokazati, da postavitev raziskovalčevega subjekta ni temporalno nepristranska.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36286557Predstavitev raziskuje gibanja – v smislu nacionalne in mednarodne trgovine – elektronskih odpadkov (e-odpadkov) in tega, kako ta gibanja določajo tudi status e-odpadkov bodisi kot tveganje bodisi kot vir. Kot taka se napaja iz intervjujev s predstavnih podjetij v Sloveniji in na Švedskem. Podjetja – tako v javni kot v zasebni lasti – so del različnih sektorjev: rudarske panoge, proizvajanja in distribucije električnega in elektronskega blaga in storitev, zbiranja in/ali upravljanja z elektronskimi odpadki ter popravila zastarele elektronike. E-odpadki se razlikujejo od drugih vrst odpadkov po tem, da vsebujejo zapleteno zgradbo materialov: tako nevarne komponente, kot so živo srebro, berilij in bromirane zaviralce gorenja, kot dragocene materiale in kovine, kot sta zlato in baker. Z uporabo vokabularja Kärg Kama (2015), se direktiva WEEE nanaša tako na logiko nevarnosti kot na logiko virov. Dvojni status e-odpadkov kot hkrati nevarnih in dragocenih pomeni, da je ta del odpadkov precej zapleten za recikliranje, kar je tudi eden od razlogov, da se ta predstavitev osredotoča nanje. Ugotovitve nakazujejo, da se e-odpadki smatrajo za vir le, kadar so reciklirani znotraj gospodarskega sistema EU ali drugih držav Zahoda. Ko so predstavniki različnih podjetij obravnavali prostorske premike e-odpadkov med državami EU in drugimi državami Zahoda, so o e-odpadkih večinoma govorili kot o viru. Pri obravnavanju premikov e-odpadkov izven držav EU/Zahoda, pa so poudarjali njihov status nevarnih odpadkov. Pri tem e-odpadki niso preprosto preobraženi v tveganje, kadar jih premikajo izven EU/Zahoda, temveč ugotovitve nakazujejo, da njihov status nevarnih odpadkov dejansko služi, da poudarja njihov status virov. To pomeni, da je status e-odpadkov kot tveganje neločljivo povezan s svojim statusom kot vir. V kolikor naj bodo e-odpadki torej obravnavani kot vir, mora biti potencialno prisotno razumevanje njihovega statusa kot tveganje. Če povzamemo, se predstavitev ukvarja z e-odpadki, kakršni so podvrženi nacionalni in mednarodni trgovini, pri čemer želi predstaviti prilagodljivost tveganja oziroma tveganje /tudi) kot družben konstrukt. Kot tak se prostor zdi konstitutiven za status e-odpadkov bodisi kot tveganje bodisi kot vir.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 36134493Omrežje NKL je mednarodna in interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki preučuje različne aspekte digitalne družbe. Posledično je septembra 2018 skupina CPZ s FDV-ja povabila tri člane omrežja NKL v Ljubljano. Na srečanju smo se pogovarjali o potencialnem sodelovanju. Skupina CPZ je sodelovala tudi na dogodku NKL v Zagrebu decembra 2018. Maja 2019 sem se z mentorjem prof. Malijem udeležila zasedanja Socio-technical challenges with health technologies (Socio-tehnološki izzivi pri tehnologijah zdravja) na konferenci S&TS v Gradcu. Na zasedanju so se zbrali člani omrežja NKL in drugi strokovnjaki, ki jih zanima to področje. V začetku decembra 2019 je imela skupina CPZ tudi priložnost organizirati letni dogodek NKL v Ljubljani. Dogodek je trajal tri dni in je vključeval doktorsko usposabljanje, konferenco NKL in sestanek NKL. Za več informacij, glej sledečo povezavo: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/dogodki-in-utrinki/napovednik-dogodkov/letno-znanstveno-srecanje-mednarodne-raziskovalne-mreze-the-navigating-knowledge-landscape (2019-12-15).
B.01 Organizator znanstvenega srečanja