V študiji smo proučevali porazdelitev elementov v prečnih prerezih iglic bora in sicer s pomočjo s protoni inducirane emisije rentgenskih žarkov. Kot prvi smo prikazali kvantitativno tkivno-specifično porazdelitev magnezija (Mg), žvepla (S), kalcija (Ca), fosforja (P), kalija (K), klora (Cl), mangana (Mn), železa (Fe), cinka (Zn), aluminija (Al) in silicija (Si). Največjo koncentracijo Ca smo določili v povrhnjici iglice, Mg, S in Mn v endodermu (posebnem tkivu, ki v iglicah obdaja žile), K v fotosintetsko aktivnem mezofilu in floemu ter Zn v transfuzijskem parenhimu. Za P, Cl, Fe, Al in Si nismo mogli določiti tkivno specifične porazdelitve. Opazili smo inverzno porazdelitev P in Ca, kar je verjetno posledica mehanizmov za preprečevanje njune precipitacije, ki zmanjšuje dostopnost teh dveh elementov pri metabolnih procesih. Upoštevajoč površino tkiv, smo izračunali relativno porazdelitev elementov in pokazali, da mezofil vsebuje večino elementov, izjemi sta Ca in Mn. Kalcij je prevladoval v povrhnjici (79% celotne koncentracije Ca) medtem ko je bilo največ Mn v endodermu (40% celotne koncentracije Mn). Pri obravnavi celotnega elementnega profila določenega tkiva smo uspeli ločiti štiri skupine, ki so bile v elementni sestavi v veliki meri podobne opažanjem na osnovi posameznih elementov. Prvo skupino so sestavljala tkiva mezofil, ksilem, floem, transfuzijske traheide in Strasburgerjeve celice, kjer prevladuje K, druga skupina je vsebovala le povrhnjico, kjer je prevladoval Ca, tretjo skupino je sesetavljal endodermis, kjer prevladujejo Mg, S in Mn, in četrto skupino je sestavljal le transfuzijski parenhim, kjer je prevladoval Zn. Pridobljeno znanje o kvantiativnem razporejanju elementov predstavlja komplementno informacijo poznavanju strukturnega in funkcionalnega tkiv v iglicah bora in izboljšale naše razumevanje transporta mineralnih elementov v rastlini bora.
COBISS.SI-ID: 4804431
V predhonjih raziskavah smo pokazali kolokalizacijo kadmija (Cd) in kalcija (Ca) v oksalatnih kristalih v steblih in listih vrste Gomphrena claussenii, rastline, ki je sposobna kopičenja sicer strupenih koncentracij Cd. Vezava Cd in oksalata, pa še ni bila neizpodbitno potrjena. Z uporabo rentgenske absorpcijske spektroskopije smo dokazali, da je v oksalatnih kristalih hidroponsko gojene G. claussenii velika večina Cd vezana na kisikove ligande () 88%; koordinacija Cd-OC), preostali Cd pa je vezan na žveplove ligande (koordinacija Cd-SC ). Vezava Cd na oksalat pri tem ni bila odvisna od količine Ca v raztopini, kot tudi ne od rastlinskih organov (proučevali smo stebla in zrele liste). Korenine niso vsebovale oksalatnih kristalov in v njih je bil Cd vezan predvsem na S ligande. Potencial odstranjevanja Cd s pomočjo ekstrakcije oksalatnih kristalov bogatih s Cd iz rastlinskega materiala bi bilo vredno proučiti pri razvoju novih tehnologij za odstranjevanje Cd iz okolja (fitoekstrakcija in rudarjenje s pomočjo rastlin).
COBISS.SI-ID: 4794703