Dejavniki kroničnega stresa so dobro opisani v obstoječi literaturi. Vprašanje pa ostaja, kako se vsakodnevni stresorji prevedejo v dolgoročne dejavnike tveganja za kronični stres. V našem pregledu literature smo zastavili vprašanje, katere vsakodnevne izkušnje na delovnem mestu neposredno povzročajo stres. Zanimalo nas je stres, ki se označuje kot akutni, periodični, epizodični ali vsakodnevni, torej tak, ki (še) ni kronični. Da bi lahko opisali spremembe teh izkušenj iz dneva v dan smo v pregled vključili raziskave, ki so stres izmerile večkrat, na primer z ekološkimi hipnimi ocenami, ali ga spremljale neprestano. Sestavili smo iskalno strategijo in jo izvedli v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, Embase, ERIC, PsycARTICLES, PubMed, Scopus, and Web of Science. V EndNote smo izločili podvojene zapise, z uporabo orodja Rayyan ocenili njihovo primernost glede na naslov in povzetek ter manjšino izbrali za natančnejši pregled celotne objave. Podmnožico teh objav smo ocenili z vidika kakovosti s pomočjo orodja QualSyst. Sistematični pregled literature smo registrirali na PROSPERO (registracijska številka: CRD42018105355). V njem bomo sestavili seznam (nekroničnih) stresorjev, torej dnevnih izkušenj, ki izzovejo stres na delovnem mestu. V primeru dovolj visoke ravni homogenosti izbrane literature bomo stresorje razvrstili po pomembnosti. Nazadnje bomo primerjali podskupine z vidika klasifikacije poklicev.
COBISS.SI-ID: 13631235
Že več raziskav je poročalo o povečevanju psihosocialnega stresa v akademskem svetu zaradi dejavnikov tveganja, kot so negotovost zaposlitve, konflikt med delom in zasebnim življenjem, pogosto pisanje prijav projektov in tudi siceršnja velika delovna obremenitev. Projekt STRAW raziskuje nove vidike stresa na delovnem mestu med zaposlenimi v akademskem svetu s 15-dnevnim merjenjem vsakodnevnega stresa v njihovem delovnem okolju. Merili smo dejavnike tveganja na delovnem mestu, izide, povezane s stresom, z zdravjem povezana vedenja ter delovne aktivnosti. Meritve smo ponavljali večkrat na dan s pomočjo ekoloških hipnih ocen (EMA), ki smo jih razvili za potrebe tega projekta. Te podatke smo združili s podatki o fizioloških odzivih na stres, ki smo jih merili neprekinjeno s pomočjo nosljive naprave, podatki iz senzorjev mobilnega telefona ter podatki o njihovi uporabi, ki smo jih pridobili s pomočjo aplikacije za operacijski sistem Android, razviti za ta namen. Vse to nam daje informacije o delovnem kontekstu, ki jih lahko izluščimo s pomočjo dveh pristopov: (1) večnivojskega statističnega modeliranja za ponovljene meritve, ki opisuje odnose med dejavniki tveganja in izidi stresa na nivoju znotraj in med posameznikov ter (2) strojnega učenja, ki nam omogoča napoved in oceno akutnega stresa na podlagi fizioloških in senzorskih podatkov ter podatkov o uporabi mobilnega telefona. Povezava teh dveh pristopov nam je omogočila razvozlavanje in modeliranje izvorov, izidov in konteksta stresa na delovnem mestu v akademskem svetu.
COBISS.SI-ID: 45258499