Termodinamski učinki pri kavitaciji postanejo izraziti le če se z obratovalno temperaturo približamo kritični točki kapljevine, kot je v primerih kriogenih kapljevin. Zato je razumevanje in napovedovanje teh kavitacijskih učinkov ključno pri številnih aplikacijah - npr. pri turbočrpalkah raketnih motorjev, ki prečrpavajo tekoči kisin in tekoči vodik. Nova generacija raketnih motorjev si postavlja možnost ponovnega zagona in uporabe motorjev v vesolju, kar podaljša njen čas uporabe, kar pomeni da je kavitacijska erozija velik problem pri zasnovi turbočrpalk. V raziskavah smo pokazali meritve kavitacijske erozije v tekočem dušiku, kjer smo kavitacijo generirali s pomočjo ultrazvočne sonotrode. Erozija je bila ocenjena na visoko poliranih aluminijastih vzorcih. Posebna pozornost je bila namenjena nastavitvi operativnih pogojev, še posebaj tlaku, ki določa velikost kavitacije. Pokazali smo, da je kavitacija manj agresivna v tekočem dušiku v primerjavi z vodo in da agresivnost ne more biti popisana le z eno lastnostjo tekočine, temveč s kombinacijo več lastnosti (viskoznost, gostota, uparjalni tlak, površinska napetost, termodinamski parameter) - v predstavljenem delu smo naslovili to točko z poenostavljeno dinamiko enega mehurčka z upoštevanjem termodinamskih učinkov. Na koncu smo primerjali lastnosti erozije na vzorcih iz različnih materialov.
COBISS.SI-ID: 15832859