Delci na osnovi iridija, ki predstavljajo najbolj obetavne elektrokatalizatorje elektrolizatorjev protonske izmenjalne membrane, so bili raziskani s prenosno elektronsko mikroskopijo in s povezovanjem elektrokemijske pretočne celice z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo. Poleg tega so bile izvedene študije z uporabo tankoplastne elektrode na rotacijskem disku, identične lokacije in skenirne elektronske mikroskopije ter rentgenske absorpcijske spektroskopije. Izjemno občutljivi časovno in potencialno rezločeni profili elektrokemičnega raztapljana so pokazali, da se delci Ir raztopijo precej pod potenciali reakcije evolucije kisika (OER), domnevno povzročene z reakcijskimi oksidacije in redukcije Ir imenovane tudi prehodno raztapljanje. Na splošno so termično pripravljeni delci IrO2 rutilnega tipa bistveno bolj stabilni in manj aktivni v primerjavi s pripravljenimi kovinskimi in elektrokemično predhodno obdelanimi (E-Ir) analogami. Zanimivo je, da delci E-Ir v pogojih, ki so pomembni za OER, kažejo boljšo stabilnost in aktivnost zaradi spremenjenega korozijskega mehanizma, kjer je nastanek nestabilnih vrst Ir () IV) oviran. Zaradi večje in trajne učinkovitosti OER se elektrokemično pred-oksidirani delci E-Ir lahko štejejo za elektrokatalizatorja, ki je izbrana za izboljšano napravo za proizvodnjo elektrokemične naprave za pripravo vodika pri nizkih temperaturah, in sicer elektrolizator za izmenjavo protonske membrane.
COBISS.SI-ID: 6203674