V raziskavi smo predstavili nov koncept določevanja relativne vlažnosti in sicer na osnovi raztapljanja barvila v kondenzirani vodi mezoporoznih delcev SiO2, in sicer z nenadno barvno spremembo pri visokih relativnih vlažnostih. Visoka vlažnost v notranjih prostorih predstavlja tveganje za izrast plesni, ki je nezdrava tako za človeka, kot tudi uničujoča za materiale. Tako je zazanavanje relativne vlažnosti na težko dostopnih mestih z uporabo senzorja s spremembo barve zelo zaželeno. V vzorce mezoporoznih SiO2 materialov z različnim premerom por in v vzorec mezoporoznega SiO2 materiala s selektivno metilirano površino, smo vgradili barvilo metilensko modro. Vzorcem smo določili adsorpcijo vode na material, kot tudi celotno spremembo barve po izpostavi okolju določenih relativnih vlažnosti. Ugotovili smo, da pri vzorcih z različnim premerom por (3,0 nm, 3,5 nm in 7 nm), polnjenje por na osnovi kapilarne kondenzacije poteka v različnih območjih RH (55, 79 in 88 %), sprememba barve pa je bila pri vseh vzorcih po izpostavi različnim relativnim vlažnostim enakomerna. Pri vzorcu s premerom por 7 nm, ki smo mu metilirali (hidrofobizirali) zunanjo površino in vgradili barvilo, je po izpostavi relativnim vlažnostim prišlo do nenadne spremembe barve v enakem območju relativnih vlažnosti, kot je potekala polnitev por na osnovi mehanizma kapilarne kondenzacije vode. Sklepamo, da je prišlo do spremembe barve zaradi raztapljanja barvila v kapilarno kondenzirani vodi.
COBISS.SI-ID: 2570599
V raziskovalnem delu smo poročali o rezultatih sintez večplastnega SiO2 sloja z vgrajenim pigmentom v jedru, in njihovi karakterizaciji. Raziskave so potekale v sodelovanju z raziskovalci z Univerze v Cambridgeu (Združeno kraljestvo), Kemijskega inštituta in Inštituta Jožef Stefan. Raziskovali smo vplive sinteznih parametrov, kot so količina dodanega prekurzorja in število ponovljenih stopenj sintez, na lastnosti oplaščenih delcev. Poleg predstavljenih poročanj o novih sinteznih poteh materiala, sta bila zelo pomembna dela raziskav tudi: (1) analiza poroznosti nastalega sloja, ki smo jih raziskovali z elektronsko tomografijo (EF-TEM analize) in (2) analiza s presevnim elektronskim mikroskopom visoke ločljivosti (HAAD-STEM). Metodi sta se izkazali kot zelo učinkoviti tehniki za analizo neurejenih poroznih sistemov.
COBISS.SI-ID: 2357351