Aktivacija STAT5 signalizacijske poti poveča izločanje antiapoptotičnega proteina Bcl2 in spodbuja proliferacijo avtoreaktivnih konvencionalnih CD4 celic T (Tcon). Pri sistemskem lupusu eritematozusu (SLE) so opisali povečano vsebnost Bcl2 v celicah T in spremenjeno homeostazo CD45RA-FOXP3hi aktiviranih regulatornih celic T (aTreg). V naši raziskavi smo z metodo pretočne citometrije preučevali razmerje med konvencionalnimi CD4 T celicami (Tcon) in regulatornimi T celicami (Treg), poleg tega pa smo preučevali fosforilacijo STAT5 (pSTAT5) kot označevalec STAT signalizacije. V raziskavo je bilo vključenih 41 bolnikov s SLE, 33 zdravih kontrol in 29 bolnikov z revmatoidnim artritisom. Pri 39 bolnikih s SLE smo dolgoročno longitudinalno spremljali aktivnost bolezni do 1000 dni sledenja. Značilno povišana vsebnost antiapoptotičnega proteina Bcl2 v T celicah pri bolnikih s SLE je bila povezana s STAT5 aktivacijo odvisno od IL-7, ki se je kazala kot povišan bazalni nivo in z nuklearno lokalizacijo pSTAT5. Nivo pSTAT5 je bil značilno povečan v FOXP3 low-expressing CD4+ celicah T, ne pa v aktiviranih Treg, ki so bile značilno znižane pri bolnikih s SLE. Tcon celice pri bolnikih s SLE pa so imele značilno povečan nivo pSTAT5 in nivo anti-apoptotičnega proteina Bcl2. Dodatno smo ugotovili, da je bil delež celic Tcon, ki so izražale proliferacijski označevalec Ki-67 značilno večji pri bolnikihs SLE in je bil v pozitivni korelaciji z nivojem pSTAT5 v CD4 celicah T. Podskupina bolnikov s SLE, ki je imela povečano razmerje Tcon-pSTAT5/aTreg-pSTAT5 je imela agresivnejši potek bolezni, ki se je izražal tudi z višjim kumulativnim indeksom aktivnosti. Naša raziskava je kot prva pokazala, da je porušena fosforilacija STAT5, ki se izraža z nepravilno ekspresijo Bcl2 in Ki-67, povezana s preživetjem in proliferacijo Tcon ter zmanjšanjem deleža Treg. Omenjene preiskave lahko uporabimo kot možne označevalce za spremljanje in dolgoročno napoved teže bolezni.
COBISS.SI-ID: 6018367
Izhodišča: V Slovenskem nacionalnem registru primarnih imunskih pomanjkljivosti (PIP) je prevalenca pomanjkanja komplementa izrazito višja ko v drugih nacionalnih in mednarodnih registrih PIP. Namen dela: Z raziskavo smo želeli potrditi diagnozo pomanjkanja komplementa, opredeliti popolno in delno pomanjkanje komplementa pri bolnikih v slovenskem registru PIP, opredeliti klinične manifestacije in oceniti tveganje za značilne okužbe posebej za bolnike s popolnim in delnim pomanjkanjem komplementa. Metode: Pomanjkanje komplementa je bilo potrjeno z genetsko preiskavo pri bolnikih s pomanjkanjem C2, C8 in hereditarnim angioedemom, pri ostalih bolnikih pa s ponovnim določanjem aktivnosti komplementa in koncentracije komponent komplementa. Z analizo rezultatov genetskih preiskav (homozigotne spremembe / heterozigotne spremembe) in rezultatov funkcijskih preiskav komplementa smo definirali popolno (aktivnost komplementa pod mejo značilno za prenašalce) in delno pomanjkanje (aktivnost komplementa nad mejo značilno za bolnike s popolnim pomanjkanjem) komplementa. Pogostost značilnih okužb smo ocenili ločeno za bolnike s popolnim in delnim pomanjkanjem komplementa. Rezultati: Rezultati genetskih preiskav so potrdili izrazito višjo prevalenco (26 % vseh bolnikov s PIP) pomanjkanja komplementa v slovenskem registru v primerjavi z drugimi nacionalnimi in mednarodnih registrih (0,5 – 6 % vseh bolnikov s PIP). Funkcionalne preiskave komplementa in merjenje koncentracije komponent komplementa zanesljivo ločijo med osebami s homozigotnimi in heterozigotnimi mutacijami komponent komplementa. Osebe z delnim pomanjkanjem komplementa so imele večje tveganje za značilne okužbe kot je bilo znano do sedaj. Zaključek: Rezultati naše raziskave kažejo na nizek delež prepoznanih bolnikov s pomanjkanjem komplementa v vseh državah, kjer vodijo registre PIP. Rezultati funkcijskih preiskav komplementa in določanje koncentracije komponent komplementa zanesljivo napovedujejo tveganje za značilne okužbe pri bolnikih s popolnim in delnim pomanjkanjem komplementa. Zaščito s cepljenjem proti bakterijam s kapsulo bi morali priporočati tudi bolnikom z delnim pomanjkanjem komplementa in ne samo bolnikom s popolnim pomanjkanjem komplementa.
COBISS.SI-ID: 2697132