V tej raziskavi smo z modelom SWAT ovrednotili različne scenarije upravljanja z zemljišči. Namen je bil ugotoviti, kateri so najučinkovitejši pri zmanjševanju izpiranja nitratov na določenih talnih tipih v Krški kotlini. Model je bil kalibriran za vodo v tleh na treh poskusnih mestih (vsako na drugem pomembnem talnem tipu na območju). Simulirane vrednosti vode v tleh so se dobro ujemale z meritvami. Od devetih scenarijev upravljanja z zemljišči je zelenjadarski kolobar povzročil največ izpiranja nitratov na vseh vrstah tal, vendar se je bolje odrezal na evtričnih rjavih kot na obrečnih tleh. Sadjarska pridelava se je izkazala za bolj ugodno, vendar prav tako bolje na evtričnih rjavih kot obrečnih tleh. Rezultati kažejo, da se izpiranje nitratov razlikuje glede na različne scenarije upravljanja zemljišč za različne tipe tal, zato je za uspešno zmanjševanje problema nujno usklajeno izbiranje kmetijskih praks za posamezno vrsto tal glede na skupni odziv na izpiranje.
COBISS.SI-ID: 36114179
Ohranjanje dobre kakovosti podzemne vode je neobhodno potrebno za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo. Na kakovost podzemne vode vpliva več dejavnikov, kot so mineralogija vodonosnika, kemijska sestava padavin ter površinskih voda, podnebje, topografija ter antropogeni vplivi. Med slednjimi je močna povezava med podzemno vodo ter človekovo rabo tal. Vodonosniki, pri katerih se gladina podzemne vode nahaja blizu površine, so posebno ranljivi na vnos za onesnaženje zaradi kmetijstva in tudi drugih virov. Preverili smo koncentracijo nitrata v talni vodi, vzorčeno s keramičnimi svečkami in lizimetrom, pod njivo s čilijem in papriko ter koruzo. Na vseh treh poskusnih parcelah na polju s čilijem in papriko je opazno zmanjšanje koncentracije nitrata na koncu sezone. Na poskusnem polju s koruzo je bila koncentracija nitrata v izcedni vodi najvišja po koncu sezone. Možnosti za zmanjšanje spiranja nitrata so predvsem v izboljšani tehnologiji namakanja in dodajanju hranil v obrokih
COBISS.SI-ID: 50100483
Na podlagi modelnega scenarija smo prikazali, da je separacija učinkovit postopek, s katerim lahko naredimo hranilno bogato tržno organsko gnojilo ter tako odprodamo presežni del hranil iz intenzivne prašičerejske farme. V čvrsti del prašičje gnojevke preide 25-35 % N, 55-65 % P in 20-30 % K. Pri uravanavaju vodnega režima tal z namakanjem moramo biti posebej pozorni na sušna spomladanska obdobja na začetku vegetacijske dobe, kot je bilo to v primeru leta 2019 po s padavinami skromnim zimskem obdobju 2018/2019. Precizno gnojenje, kjer bi kmetje odmerke prilagajali potrebam rastlin in bi se manj zanašali na generične smernice, bi bilo glede na rezultate simulacij zanimiva možnost za izboljšave v bilanci dušika. Na območju črpališča Drnovo prihaja do visokih koncentracij nitratov v podzemni vodi zaradi dveh vzrokov: intenzivne kmetijske rabe prostora v napajalnem območju vodonosnika ter odsotnosti kakršnega koli vpliva komponente reke Save na podzemno vodo. Zaradi izrazito neugodne lege črpališča bi bilo potrebno zato izvajati zelo rigorozne zaščitne ukrepe, ki bi imeli vsekakor negativne posledice na kmetijsko pridelavo v napajalnem zaledju črpališča.
COBISS.SI-ID: 30076419
V članku smo se osredotočili na analize terenskih parametrov ter glavnih ionov prisotnih v slovenskih vodonosnikih. Za določitev naravnih hidrokemijskih ozadij so bile uporabljene različne statistične metode. Dodatno je bila uporabljena tudi grafična metoda za opredelitev izvora glavnih ionov v podzemni vodi. Ugotovljeno je bilo, da je metodologija BRIDGE primerna predvsem za geogene parametre, medtem ko je bila za antropogene parametre bolj primerna uporaba grafa verjetnosti.
COBISS.SI-ID: 23645443
V študiji smo se osredotočili na izotopsko sestavo kisika v podzemni vodi, ki je naravno sledilo in omogoča boljše razumevanje vodnega cikla, v smislu izvora vode, dinamike ter interakcije z drugimi vodami. Geostatistične metode, kot so kriging, enostavna in multipla linearna regresija ter nevronske mreže, so bile uporabljene ter medsebojno primerjane s ciljem, da se izbere najbolj primerno metodologijo. Ob validaciji so se za napovedovanje izotopske sestave kisika v podzemni vodi kot najbolj primerna metoda izkazale nevronske mreže, saj je bila pri njih ugotovljena najmanjša razlika med napovedanimi in izmerjenimi vrednostmi.
COBISS.SI-ID: 2705493