Na razvoj številnih bolezni lahko vplivajo tako okoljski dejavniki in življenjski slog, kot tudi genetski dejavniki. Prispevek poudarja pomembnost upoštevanja interakcij med genom in okoljem, kar je prikazano na primeru naših študij o azbestozi, eni najpogostejših bolezni, povezanih z azbestom. Azbestna vlakna povzročajo nastanek reaktivnih kisikovih in dušikovih spojin (ROS in RNS) in na splošno velja, da so te spojine vključene v patogenezo bolezni, povezanih z azbestom. Človeška tkiva vsebujejo specifične encime, ki presnovijo ROS in RNS, kot so superoksidne dismutaze (SOD), katalaza (CAT), glutation-S-transferaze (GST) in inducibilna sintaza dušikovega oksida (iNOS). Ker te encime kodirajo polimorfnimi geni, lahko genetska variabilnost v posameznikovi sposobnosti za razstrupljanje teh reaktivnih spojin spremeni tveganje za bolezni. Naše dosedanje študije o azbestozi so pokazale, da so bila povezava med tveganjem za azbestozo in polimorfizmom MnSOD Ala-9Val ter med azbestozo in genotipom iNOS modificirana s polimorfizmom CAT -262C) T. Ugotovili smo tudi močno interakcijo med kajenjem (življenjski slog) in polimorfizmom GSTM1-nič, kajenjem in polimorfizmom iNOS (CCTTT)n ter med kumulativno izpostavljenostjo azbesta (okoljski dejavnik) in polimorfizmom iNOS (CCTTT)n. Ugotovitve naših in drugih študij kažejo, da poleg okoljske in / ali poklicne izpostavljenosti različnim nevarnostim in življenjskim dejavnikom, genetskim dejavnikom in medsebojnim vplivom različnih genotipov, genotipov in dejavnikov življenjskega sloga ter med genotipi in izpostavljenostjo okolju / poklicni izpostavljenosti nevarnosti imajo lahko tudi pomemben vpliv na razvoj bolezni in jih je treba nadalje raziskati.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 33080537Na strokovnem srečanju Izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu, ki je potekalo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, UKC Ljubljana 29.9.2017, je bila predstavljena problematika poklicne in okoljskea izpostavljenosti kemijskih snovem, med drugim tudi azbestu, ekološki in biološki monitoring izpostavljenosti, škodljivi učinki kemijskih snovi, med drugim tudi bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu. Slušatelji so bili opozorjeni tudi na pomen interakcij med genskimi dejavniki in dejavniki okolja (kot je npr. azbest) pri nastanku bolezni.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 4192940Imunska stikala imajo ključno vlogo pri fiziološkem imunskem odzivu. Tumorji pa lahko izkoristijo te mehanizme za to, da se izognejo imunskemu odgovoru, kar rakavim celicam omogoča preživetje in vodi v progres bolezni. V zadnjem času se je pokazalo, da so terapevtski pristopi, ki inhibirajo imunski stikali PD-1 ali PD-L1, uspešni pri zdravljenju različnih tumorjev. Poleg tega pa tudi kemoterapija s spojinami platine vpliva na imunski odgovor, izražanje PD-1 in PD-L1 pa je bilo že povezano z rezistenco na cisplatin. Kemoterapija na osnovi cisplatina se pogosto uporablja pri zdravljenju malignega mezotelioma (MM), agresivnega raka plevre ali peritoneja. Namen naše raziskave je bil preveriti, ali polimorfizmi posameznih nukleotidov v genih za PD-1 in PD-L1 vplivajo na izid zdravljenja s cisplatinom pri bolnikih z MM. V raziskavo smo vključili 171 bolnikov z MM zdravljenih s kombinacijo cisplatina z gemcitabinom ali s pemetreksedom. Pri vseh smo določili genotipe za šest polimorfizmov v genih za PD-1 (PDCD1) in PD-L1 (CD274). Njihov vpliv na izid zdravljenja smo preverili z uporabo Coxove in logistične regresije. CD274 rs4742098 (c.*2635A)G) je bil statistično značilno povezan z odgovorom na zdravljenje z gemcitabinom in cisplatinom: nosilci vsaj enega polimorfnega alela so imeli statistično značilno daljše preživetje brez napredovanja bolezni (9.1 vs 7.1 months, HR=0.64, 95% CI=0.43-0.94, P=0.025) in daljše celokupno preživetje (21.5 vs 14.0 months, HR=0.59, 95% CI=0.39-0.91,P=0.016). Prav tako so pogosteje dosegli popolni ali delni odgovor na kemoterapijo (OR=2.19, 95% CI=1.02-4.71, P=0.045). CD274 rs4742098 je bil povezan tudi z večjo verjetnostjo za pojav slabosti ali bruhanja (P=0.024) ter alopecije (P=0.036). CD274 rs4143815 in PDCD1 rs10204525 sta bila prav tako povezana z večjo verjetnostjo za pojav slabosti ali bruhanja (P=0.023 in P=0.025). Genetska variabilnost imunskih stikal lahko torej vpliva na odgovor na zdravljenje s kombinacijo gemcitabina in cisplatina pri MM in bi morda lahko doprinesla k bolj personaliziranemu zdravljenju teh bolnikov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33479897