Zunajcelični vezikli (ZV) so s fosfolipidnim dvoslojem obdani delci, ki jih celice sproščajo v telesne tekočine. Morfologija in molekularni tovor EV odražata (pato) fiziološko stanje njihove celice, zaradi česar so idealni kandidati za minimalno invazivne biomarkerje. Raziskovanje ZV pri različnih boleznih je zaenkrat še precej omejeno zaradi pomanjkanja uveljavljenih metod za njihovo izolacijo iz kompleksnih telesnih tekočin. Vzpostavili smo metodo za učinkovito izolacijo čistih EV iz krvi in jo uporabili za oceno EV-miRNA kot označevalca izida zdravljenja pri malignem mezoteliomu (MM). Metode: Majhne EV smo izolirali iz plazme 10 zdravih preiskovancev z ločevanjem glede na njihovo gostoto (ultracentrifugiranje na 20% gradientu saharoze; sUC) ali velikost (izključitvena kromatografija; SEC). Velikost, koncentracijo in čistost izolatov smo določili z NTA, AF4-MALS, TEM in z določanjem miRNA s qPCR. Rezultati: SEC je v primerjavi s sUC omogočil izolacijo večjega števila, vendar manj čistih delcev (P (0,001), zaradi kontaminacije z lipoproteini in agregati. Metoda sUC je bila zelo ponovljiva in je privedla do čistejših izolatov EV z več tovora miRNA. Zaključek: izolacija s sUC zagotavlja večji donos in čistost izoliranih EV in omogoča raziskovanje biomarkerjev pri MM.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 34540761Maligni mezoteliom (MM) je redek rak plevre ali peritoneja, večinoma povezan z izpostavljenostjo azbestu. Običajno se diagnosticira v poznejših fazah, za katere pa je značilna slaba prognoza in kratko preživetje. Zunajcelični vezikli (EV) so z membrano obdani delci, ki se iz celic sproščajo v telesne tekočine. EV lahko prenašajo različne molekule, kot so RNA, beljakovine in presnovki, njihova molekularna sestava pa odraža značilnosti izvorne celice. EV ali njihov tovor bi zato lahko služili kot novi minimalno invazivni biomarkerji, ki bi omogočili zgodnejše odkrivanje MM ali boljše napovedovanje odziva na zdravljenje. Naš cilj je bil oceniti primernost miRNA iz zunajceličnih veziklov v krvnem serumu, kot potencialnih biomarkerjev pri bolnikih z MM. Vključili smo 20 bolnikov z MM in 10 kontrolnih oseb, ki so bile poklicno izpostavljene azbestu, vendar niso razvile nobene azbestne bolezni. Pri MM je bil dober odgovor opredeljen kot celokupno preživetje, daljše od 18 mesecev, medtem ko je bil slab odovor pa kot celokupno preživetje, krajše od 10 mesecev. EV smo izolirali iz vzorcev seruma pred in po ultracentrifugiranju na 20% saharozem gradientu. Ekspresijo miRNA miR-103-3p, miR-126-33p in miR-625-3p iz EV smo določili s qPCR. Za normalizacijo smo uporabili miR-425-5p in let-7i-5p. Za statistično analizo smo uporabili neparametrične teste in analizo preživetja. Pri EV, izoliranih iz seruma bolnikov z MM, je bila relativna ekspresija miR-103-3p znatno nižja kot v kontrolni skupini (P = 0,001), medtem ko je bila relativna ekspresija miR-126-3p bistveno višja (P = 0,001 ). Nivo miRNA pred zdravljenjem ni bil povezan s preživetjem bolnikov z MM. Po zdravljenju se je relativna ekspresija miR-625-3p in miR-126-3 povečala le pri bolnikih z MM s slabim odgovorom na zdravljenje (P = 0,012 oziroma P = 0,036), medtem ko pri bolnikih z dobrim odgovorom nismo opazili razlik (P = 0,173 oziroma P = 0,374). Relativno povečanje izražanja miR-625-3p po zdravljenju za več kot 3,2% je bilo povezano z veliko krajšim preživetjem brez napredovanja bolezni (7,5 proti 19,4 meseca, P = 0,024) in celokupnim preživetjem (12,5 proti 49,1 meseca, P = 0,043). MiRNA iz EV bi torej lahko služili kot diagnostični ali prognostični označevalci pri MM.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 34608345Z izpostavljenostjo azbestu je povezanih več bolezni plevre. Izpostavljenost azbestu lahko povzroči razvoj benignih bolezni plevreih, kot so plevralni plaki, difuzne plevralne zadebelitve in plevralni izliv, pa tudi razvoj malignega mezotelioma, zelo agresivnega tumorja plevre. Izpostavljenost azbestu, povezana s plevralnimi boleznimi, je lahko poklicna ali okoljska. Čeprav je bila vzročna povezava med azbstnimi boleznimi plevre in izpostavljenostjo azbestu potrjena, je treba vlogo genetskih dejavnikov pri razvoju teh bolezni še nadalje raziskati in razjasniti. Rezultati doslej opravljenih študij kažejo, da imajo lahko poleg izpostavljenosti azbestu tudi genetski dejavniki in interakcije med genetskimi dejavniki in izpostavljenostjo azbestu pomemben vpliv na tveganje za azbestne bolezni plevre, še zlasti za maligni mezoteliom. V poglavju objavljenem v monografiji smo predstavili, kako lahko na tveganje za razvoj plevralnih bolezni, povezanih z azbestom, vplivajo izpostavljenost azbestu, genetski dejavniki, interakcije med različnimi genetskimi dejavniki, pa tudi interakcije med različnimi genetskimi dejavniki in izpostavljenostjo azbestu.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 16466691Z izpostavljenostjo azbestu povezane bolezni, vključno z azbestozo, benignimi plevralnimi boleznimi, pljučnim rakom, drugimi vrstami raka in zlasti z malignim mezoteliomom (MM), še vedno predstavljajo velik problem po vsem svetu in so med najbolj preiskovanimi poklicnimi boleznimi. Glede na to, da je MM zelo agresiven in hud maligni rak pleure, peritoneuma in drugih seroznih površin, so intenzivno raziskovali nove krvne biomarkerje za zgodnejšo diagnozo po odzivu na zdravljenje in napredovanje bolezni. Številne študije so pokazale, da so topni peptidi, povezani z mezotelinom, fibulin-3, Survivin, osteopontin, vimentin, kalretinin in mnogi drugi, lahko v pomoč pri diagnozi, odkrivanju napredovanja MM in ocenjevanju odziva tumorja na zdravljenje; vendar ti biomarkerji niso potrjeni v klinični praksi. Zato je v teku iskanje novih boljših samostojnih ali sestavljenih biomarkerjev. Cilj tega poglavja je predstaviti pomen krvnih biomarkerjev pri ocenjevanju tveganja za razvoj bolezni, povezanih z azbestom, zgodnji diagnozi, po odzivu na zdravljenje in napredovanje teh bolezni, s posebnim poudarkom na MM.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 17842179Poleg raziskovalnega dela v okviru projekta namenjamo veliko pozornosti tudi izobraževanju in informiranju o boleznih povezanih z izpostavljenostjo azbestu. Prof. Viljem Kovač je na srečanju, ki ga je 6. 11. 2018 v Desklah organiziralo Društvo obolelih zaradi azbesta, kot vabljeni predavatelj predstavil novosti v diagnostiki in pri zdravljenju malignega mezotelioma. Tovrstna predavanja omogočajo hiter prenos informacij o ključnih znanstvenih ugotovitvah, razpoložljivih diagnostičnih metodah in novih možnostih zdravljenja do oseb, ki to najbolj potrebujejo: osebam, ki so bile izpostavljene azbestu, bolnikom z azbestnimi boleznimi, njihovim družinam in zdravstvenim delavcem, ki skrbijo za to populacijo.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 3180411