To je bila druga predstavitev podjetja MEIS na Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA) v okviru programa MODARIA II. Njen namen je bil predstaviti kvalitativne in kvantitativne metode za vrednotenje rezultatov vremenskih modelov z bogato zbirko meritev, ki jo vsebuje šoštanjska baza podatkov (podatki o zgodovini sledilnega eksperimenta onesnaževal v Šoštanju). Predstavljene metode za vrednotenje se razlikujejo od običajno uporabljenih na področju meteorologije zaradi specifičnosti na katere naletimo pri modeliranju onesnaženja ozračja. Metode in vprašanja, ki so bila obravnavana so ene najpomembnejših tudi v našem projektu. Zaradi tega je bil odziv eminentnih raziskovalcev s tega področja zelo pomemben za nadaljevanje dela. Predlog metodlogije je IAEA sprejela in delo poteka v okviru programa MODARIA II.
B.04 Vabljeno predavanje
Raziskave v tem projektu so aplikativne in usmerjene v področja, ki potencialno kasneje lahko koristijo Nuklearni elektrarni Krško (NEK) za ocenjevanje posledic disperzije emisij v ozračje ob morebitni nesreči. Ker je NEK na meteorološko zelo zahtevnem terenu, morajo tudi njihovi zaposleni, ki so potencialni uporabniki disperzijskih orodij, to problematiko bolj podrobno poznati in razumeti. Ana Mary Hlebec je ob delu v skupini za okoljsko in radiološko zaščito zaključila študij na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. V soglasju z delodajalcem NEK je za magistrsko delo izbrala temo: »Primerjava kvalitete različnih vremenskih podatkov in modelov za oceno doz prebivalstva ob rednih izpustih iz Nuklearne elektrarne Krško« pod mentorstvom dr. Marije Zlate Božnar, članice projektne ekipe. V delu je obravnavala različne možne pristope k oceni disperzije iz potencialnih virov iz NEK: uporabo različnih vrst meteoroloških podatkov in modelov. Pri tem je uporabljala tudi gradivo in izkušnje ekipe tega projekta. Na ta način smo v nuklearkino skupino zelo uspešno prenesli nekatera specifična znanja nastajajoča v tem projektu. Učenje med procesom izdelave magistrskega dela je zagotovo tudi dolgoročno mnogo bolj učinkovito kot običajni tečaji, ki jih MEIS prireja za okoljsko osebje NEK. Komisija za oceno magistrskega dela je delo ocenila z oceno 10.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 23637557Modeliranje širjenja onesnaženja v ozračju takoj po jedrski nesreči je ključnega pomena za sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito prebivalstva. V tem članku je prikazano modeliranje razpršitve onesnaževal v ozračju. Ker so meteorološko izmerjeni podatki v času nesreč v Černobilu in Fukušimi pomanjkljivi, IAEA MODARIA za potrditev modeliranja uporablja niz podatkov Šoštanj 1991 (šlo je za dobro izmerjen poskus industrijskega onesnaženja z neradioaktivnim sledilom. Podatkovni niz Šoštanj 1991 obsega približno tritedenski seznam meteoroloških in disperzijskih dogodkov za območje 15 km x 15 km na zelo zapletenem terenu. Na podlagi tega podatkovnega niza prikazujemo potrditev vremenske napovedi. Kako dobro so se napovedana vetrovna polja ujemala z dejanskim vetrom, ocenjujemo grafično in statistično za 5 prizemnih meteoroloških postaj in za meritve SODAR na višinah do 1000 m nad dnom kotline. Kako dobro so se temperaturna polja ujemala z dejanskimi temperaturami, je ocenjeno za 5 lokacij prizemnih meteoroloških postaj na dnu kotline in na vrhovih bližnjih hribov, ki vključujejo podeželske in mestne lokacije. Na koncu smo potrdili tlak, padavine in globalno sončno sevanje na eni sami prizemni meteorološki postaji. Ugotovljene pomanjkljivosti vremenskih napovedi za te meteorološke spremenljivke so glavni vzrok napak pri modeliranju razpršitve.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33024551