Kožna fibroza pri sistemski sklerozi je povezana z izgubo dermalnega belega maščobnega tkiva (dWAT) in znižanimi novoji adiponektina v sistemskem obtoku. Ker ima adiponektin močne regulatorne učinke na fibroblaste, smo ocenili signaliziranje adiponektina v kožnih biopsijah SSc in fibrozo pri miših z izbitim genom za adiponektin in miših z zvišanimi nivoji adiponektina. Nadalje smo proučili učinke in mehanizme peptidnih agonistov adiponektinskih receptorjev in vitro in in vivo. Celotna pot, ki jo aktivira adiponektin je bila zmanjšana v podskupini kožnih biopsij bolnikov s SSc. Miši brez adiponektina so imele v koži pretiran fibrotični odziv, medtem ko so trangene miši z konstituitivno povišanim adiponektinom kazale ekspanzijo dWAT in so bile zaščitene pred dermalno in peritonealno fibrozo. Agonisti adiponektinskega receptorja so inhibirali fibrotične odzive normalnih in SSc fibroblastov ex vivo, v 3D modelih kože, deloma z zmanjšanjem sestavljanja kompleksa fokalne adhezije in tako zaobrnili mišje modele fibroze. Ti rezultati nakazujejo, da je aktivnost adiponektinske poti pri fibrozi kože spremenjena, pokažejo novo vlogo tega pleiotropnega adipokina pri regulaciji tkivnega remodeliranja. Povrnitev signaliziranja adiponektina pri bolnikih z SSc bi lahko predstavljala inovativno farmakološko strategijo za neobvladljiv fibrotičen proces.
COBISS.SI-ID: 33376729
V tej študiji smo preučili evolucijo regulatorjev transmembranskega transporta, kot so proteini iz družine FXYD, SERCA in sarcolipin. V okviru študije smo prvi oblikovali novo nomenklaturo proteinov FXYD. Nova nomenklatura prinaša številne prednosti, ker stara nomenklatura ni bila konsistentna med različnimi vrstami vretenčarjev. Naša študija bo omogočila komparativne raziskave v različnih vretenčarskih eksperimentalnih modelih. V okviru projekta je študija pomembna, ker so protein, kot je FXYD1, pomembni za presnovo v skeletni mišici in so povezani tudi s spremembami, ki nastanejo pri sladkorni bolezni. Študija je bila narejena v sodelovanju z zunanjim sodelavcem projekta, prof. Alexandrom Chibalinom (Karolinska Institutet).
COBISS.SI-ID: 33240537
V preglednem članku opisujemo metodološke in biološke značilnosti modela oživčenih človeških skeletnomišičnih celic v razmerah in vitro. Gre za edinstven model, v katerem z oživčenjem primarnih skeletnomišičnih celic, ki niso sposobne kontrakcije, spodbudimo njihov nadaljnji razvoj do kontrahirajočih skeletnomišičnih celic, ki so po svoji bioloških značilnostih bližje mišičnim vlaknom in vivo. V članku opisujemo, kot primer, uporabnost modela za preučevanje acetilholinesteraze in agrina. V okviru projekta pa je model pomemben, ker ga bomo uporabili za preučevanje vpliva oživčenja oziroma mišičnih kontrakcij na izražanje mišičnih genov (npr. cGAS, relevantno za delovni sklop 3). Študija je bila narejena v sodelovanju z zunanjo sodelavko pri projektu, prof. Paolo Lorenzon (University of Trieste).
COBISS.SI-ID: 33379545