Načrt in oblika naselbinskega rastra najdišča Gradišče nad Knežakom dopuščata domnevo o obstoju naselbine urbanega videza. Kontinuiteta in intenzivnost poselitve Gradišča iz železne v rimsko dobo pričata o ekonomski moči prebivalcev, ki je povezana z usmerjeno kmetijsko dejavnostjo. Na to nakazujejo številni sledovi intenzivne rabe tal v neposredni okolici. Podobno kontinuiteto iz železne v rimsko dobo ugotavljamo tudi na nekaterih drugih gradiščih v soseščini.
COBISS.SI-ID: 45959725
Na območju Knežaka in Ilirske Bistrice (JZ Slovenija) so se presenetljivo dobro ohranili številni sledovi nekdanje uporabe tal. Z natančno analizo lidarskih podatkov in njihovo arheološko interpretacijo, preverbo podatkov starih izkopavanj ter sondiranji smo ugotovili, da so povezani s človekovim delovanjem v pozni prazgodovini (predvsem v železni dobi) in rimski dobi.
COBISS.SI-ID: 10290784
Začetek intenzivnejše poselitve notranjskih gradišč ugotavljamo v pozni bronasti oz. na prehodu v železno dobo, vrhunec obljudenosti pa v železni dobi, tj. v obdobju med 9/8. st. pr. n. št. in prihodom Rimljanov v zadnjih desetletjih 1. st. pr. n. št. Z Rimljani so bila nekatera gradišča opuščena, druga ostajajo poseljena tudi v rimski dobi, ko v 3. in 4. st. doživijo svoj zadnji vrhunec. V prispevku povzamemo zgodovino raziskav tukajšnjih gradišč, problematiko nepooblaščenih iskalcev arheoloških najdb z detektorji kovin in pomen lidarske tehnologije.
COBISS.SI-ID: 9827424