Poročilo predstavlja podrobnejšo analizo javnomnenjških raziskav na področju politične participacije in političnega predstavništva mladih v Sloveniji in tudi v globalni perspektivi. Poročilo je izhodišče za oblikovanje instrumentov za preverjanje političnega imaginarija mladih ter imaginarija političnih predstavnikov, ko gre za zastopanje interesov mladih.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 35515997V prvem poglavju Danica Fink Hafner v analizi daljše časovne perspective analizira destabilizacijo slovenskega strankarskega sistema in vpliv različnih dejavnikov (evropeizacije, mednarodne finančne in ekonomske krize, značilnosti novih političnih strank in krize tranzicijske politične generacije) na destabilizacijo strankarskega sistema ter postavi primer Slovenije v širši mednarodni kontekst. Alenka Krašovec in Živa Broder analizirata značilnosti volivcev uspešnih novih strank v Sloveniji po letu 2010, pri čemer se osredotočita na vprašanje, ali so nove stranke volivce našle zlasti med tistimi, izrazito razočaranimi nad delovanjem sistema oziroma demokracije in/ali kritičnimi do njunega delovanja, ali pa so mogoče uspele mobilizirati dotedanje nevolivce. V tretjem poglavju Meta Novak raziskuje, kako volilna kampanja vpliva na politično izražanje volivcev. Pri tem na eni strani poseben poudarek nameni razlikam v izražanju političnega mnenja ljudi v času uradne volilne kampanje in v času zunaj nje, na drugi strani pa se posveti vplivu kampanje na izražanje političnega mnenja posamezne družbene skupine glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. Tudi Tomaž Deželan in Miha Matjašič se v pomembni meri ukvarjata z obdobjem volilne kampanje, saj analizirata strankarske in volilne programe slovenskih strank v obdobju 1990–2019. Tina Kogovšek in Alenka Krašovec opravita eksploratorno analizo neveljavnih glasovnic na volitvah predsednika Republike Slovenije v letu 2017. Tanja Oblak Črnič in Elena Nacevska se pri analizi volitev osredotočita na dve družbeni skupini, in sicer mlade ter ženske. Tanja Oblak Črnič se sprašuje, kakšni državljani so mladi danes, kako politično delujejo in na kakšen način se opredeljujejo do političnih tem. Elena Nacevska se v analizi predsedniških volitev osredotoči na analizo samoprezentacije kandidatk prek digitalnih medijev, zlasti Facebooka, v času volilne kampanje.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 297967872Posebna številka znanstvene revije predstavlja strokovno oceno stanja na področju normativnega in vedenjskega polja radikalizirajočih se državljanov, predvsem mladih. Gre za nabor pogledov na današnje izzive radikalizacije in nasilnega ekstremizma mladih, s katerimi se soočajo vse sodobne liberalne demokracije.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 3354711Odprti in varni državljanski prostori služijo mladim iz različnih okolij kot edinstveno varno zatočišče za sodelovanje in izgradnjo kompetenc, ki jih potrebujejo za polno sodelovanje na različnih področjih javnega življenja. Ti kraji omogočajo tudi povezave do nosilcev odločanja in drugih zainteresiranih strani. Kljub temu, da imajo mladinske organizacije osrednjo vlogo pri spodbujanju in varovanju temeljnih človekovih pravic in demokracije za mlade ali zlasti zaradi tega, so bila v zadnjih nekaj letih vztrajno utišani ti glasovi - kar je zožilo državljanski prostor, ki je na voljo mladim. "Globalni avtoritarni odboj proti demokraciji in človekovim pravicam", ki vključuje protidemokratične težnje, vključno s sovražnim govorom, lažnimi novicami, populizmom, nasprotujočo si raznolikostjo in drugimi pojavi, ki se vodijo pod zastavo "necivilne družbe", prispeva k krčenju državljanskega prostora ne glede na to, demokratična tradicija države, prevladujoči socialni razkol, bogastvo, stanje človekovih pravic ali zemljepisna lega. Spremembe pravnega statusa, omejitve financiranja, nesorazmerne zahteve glede poročanja, birokratske ovire v kombinaciji z drugimi upravnimi predpisi in blatenje kampanj, katerih cilj je spodkopati ugled ali postaviti pod vprašaj njihovo poslanstvo, so le nekatere od strategij, s katerimi se srečujejo mladina in druge organizacije civilne družbe. Zaradi vse bolj sovražnih pogojev za civilno, politično in družbeno angažiranost po vsem svetu je mladini onemogočeno, da bi bila dejavnik družbenih sprememb. Naša raziskava razkriva, da morajo mladinske organizacije v prizadevanju za olajšanje zgoraj omenjenega procesa - tj. Postati mladina dejavnik družbenih sprememb - premagati pomembne izzive.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 24400131Ko se naslednje evropske volitve hitro približujejo in se politične stranke po Evropi začenjajo pripravljati na svoje kampanje leta 2019, je Evropski mladinski forum objavil novo študijo o mladinskih in političnih strankah. Ta študija vključuje številna konkretna priporočila o tem, kaj lahko politične stranke storijo, da izboljšajo svojo privlačnost med mladimi in izboljšajo udeležbo mladih na volitvah. Lahko služi kot orodje za politične stranke, ki želijo bolje vključevati mlade, spodbujati mladinske interese in kampanje za mlade.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 35723869