Članek temelji na bogati podatkovni bazi, ki povezuje zdravstveno in zaposlitveno zgodovino za vse prebivalce Slovenije. Uporablja več inovativnih prijemov: (i) nov pristop k obravnavi »obratne vzročnosti« za določanje učinkov brezposelnosti in prekarnega dela na zdravje, (ii) določanje zdravstvenega statusa na podlagi podatkov o zdravilih, izdanih na recept, in (iii) obravnavanje preučevane učinkov brezposelnosti na zdravje kot del razmerja med odmerkom in odzivom (angl. dose-response). Preučuje tudi dolgoročne, ne le kratkoročnih učinke, in obravnava širok nabor zdravstvenih in z zdravjem povezanih izidov – obolevnost za boleznimi srca in ožilja, diabetesom in duševnimi boleznimi kot tudi tveganje za hospitalizacije in smrt zaradi preučevanih skupin bolezni. Rezultati članka kažejo, da brezposelnost v preteklosti, celo do 15 let nazaj, povečuje tveganje za nastanek preučevanih skupin bolezni in z njimi povezanih hospitalizacij, za oba spola. Članek tudi ugotablja, da izpostavljenost brezposelnosti pomembno vpliva tudi na tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja in mentalnih bolezni, kot tudi smrti nasploh.
COBISS.SI-ID: 61823747
V večini razvitih držav je prisoten trend naraščanja razlik v plačah vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je v več tranzicijskih državah, vključno s Slovenijo, neenakost plač pričela zmanjševati. Kako to pojasniti? V članku ugotavljamo, da je k splošnemu zmanjšanju neenakosti plač v Sloveniji pomembno prispevalo zmanjšanje razlik v plačah med bolj in manj izobraženimi pri mlajših kohortah delavcev. Hkrati z močnim porastom ponudbe visokošolskih diplomantov po letu 2000 je namreč prišlo do zmanjšanja nagrade za visokošolsko izobrazbo med mlajšimi kohortami, kar je zmanjšalo neenakost plač znotraj teh kohort in hkrati privedlo do zmanjšanja splošne neenakosti plač. Naraščajoča ponudba visokošolskih diplomantov je mnoge med njimi potisnila v nižje plačane poklice, zlasti po uvedbi bolonjske reforme v visokem šolstvu. Z zmanjšanjem dolžine študija na prvi akademski stopnji je bolonjska reforma znižala kakovost visokošolskih diplomantov in tako prispevala k zmanjšanju možnosti zaposlovanja bolonjski diplomantov v visoko plačanih poklicih.
COBISS.SI-ID: 58643203
Ocenjevanju deleža rakov, ki se ne dajo preprečiti, tako imenovanih slučajnih rakov, se je v zadnjih letih namenjala precejšnja pozornost. V tem članku predlagamo metodo za oceno zgornje meje tega deleža, ki temelji na podatkih množice registrov raka. Oceno izpeljemo iz dejstva, da kumulativno tveganje za slučajne rake ne more preseči minimalnega še vzdržnega tveganja, izmerjenega med vsemi registri. Predlagamo Monte Carlo metodo za ugotovljanje te zgornje meje in uporabimo metodo na podatkih o deležih devetih različnih rakov, zabeleženih v 423 registrih. Naše rezultate primerjamo z ocenami, ki temeljijo na oceni slučajnih mutacij. Metodo lahko uporabimo za katerokoli nenalezljivo bolezen, ki se spremlja v nacionalnih registrih (na primer diabetes ali kardiovaskularne bolezni).
COBISS.SI-ID: 14890755
V članku proučujemo izkušnje držav EU in OECD z izbranimi ukrepi za zmanjševanje dolgotrajne brezposelnosti, povzemamo ugotovitve tega pregleda in oblikujemo ekonomsko-politična priporočila za Slovenijo. Osredotočamo se na te ukrepe: (i) izboljšanje zaposlovalnih storitev za iskalce zaposlitve, ki jim grozi dolgotrajna brezposelnost, še zlasti s profiliranjem brezposelnih, (ii) udeležba v programih aktivne politike zaposlovanja za dolgotrajno brezposelne, ugotavljanje smiselnih sprememb v že uporabljenih ukrepih pomoči dolgotrajno brezposelnim po metodologiji Fertiga in Csillaga (2015) in uvajanje inovativnih zaposlitvenih programov, ki so usmerjeni na dolgotrajno brezposelne.
COBISS.SI-ID: 512407932