Analiziramo učinke nihanj financiranja bank na debelo in drobno, ki jih sprožijo realno gospodarstvo in šoki tujih finančnih tokov in učinki ekonomsko - političnih posegov v EU in v treh državah v Zahodnem Balkanu (Hrvaška, Črna gora in Slovenija) v fazah razcveta (2007–2008), upada (2009–2010) ter okrevanja (2011–2013) Velike Recesije. V članku pokažemo, da so bili dejavniki na strani ponudbe ključnega pomena za ogromno prociklično gibanje kreditov in da je bila cikličnost kreditov podjetjem precej večja v primerjavi s cikličnostjo kreditov gospodinjstev. Članek tudi dokumentira , da je bil prispevek ukrepov ekonomske politike drugorazrednega pomena v primerjavi z učinki zunanjega financiranja. Razpravljamo o učinkovitosti makro-prudencijske in drugih politik (standardne makro, strukturne) za podporo stabilnosti finančnih sistemov. Razčlenimo vpliv zunanjih tokov in ekonomko-političnih ukrepov na gibanje kreditov bank.
COBISS.SI-ID: 30379011
Na osnovi sodobne literature smo oblikovali smo strukturni model, s pomočjo katerega smo želeli preveriti, ali so finančna fleksibilnost in sposobnosti podjetij, da najdejo in izkoristijo naložbene projekte, povezane z investicijsko zmožnostjo, ta pa naj bi pozitivno vplivala na doseganje večje uspešnosti, merjeno s finančnimi in nefinančnimi kazalci. Z uporabo strukturnega modela enačb (SEM) na podatkih iz vzorca slovenskih velikih in srednje velikih podjetij prikažemo, da pozitivna zveza med investicijsko zmožnostjo in uspešnostjo obstaja. Prav tako prikažemo, da poleg finančne prožnosti nanjo vpliva interna organizacija, ki daje večjo opolnomočenje zaposlenim, spodbuja tehnološko znanje in spodbuja delovanje v projektnih timih.
COBISS.SI-ID: 42351363
Naša študija obravnava povezavo med produktivnostjo (ali rastjo produktivnosti) in razporeditvijo državnih pomoči v Sloveniji v obdobju 1998-2012. Država je skoraj idealni primer za proučevanje, ker se je velikost pomoči podjetjem bistveno zmanjšala, po tem ko se je Slovenija pridružila EU. Študija temelji na teoretskem modelu, ki so ga izdelali Aghion in drugi (2015). Avtorji zastopajo stališče, da lahko sektorska politika spodbuja rast, če je narejena v konkurenčnem okviru. Naš ključni rezultat je, da razpršitev državnih pomoči v posameznem sektorju v velikosti enega standardnega odklona, v povprečju poveča produktivnost za 0.03 procenta pri ostalih nespremenjenih pogojih. Državna pomoč je bila posebej pomembna v obdobju gospodarskega upada (2009-2012). Našli pa smo tudi dokaz, da so bila podjetja, ki so pridobili večji delež pomoči, manj produktivna v primerjavi s podjetji v istem sektorju, ki so dobila manj ali pa sploh niso dobila pomoči. Razlika je še posebej očitna v obdobju upada.
COBISS.SI-ID: 24589286
Članek se ukvarja z državami nekdanje Jugoslavije in z njihovimi dosežki v Veliki Recesiji. Primerja dosežke perifernih držav (Slovenija in Hrvaška) s super-perifernimi državami (Bosna, Kosovo, Severna Makedonija, Črna Gora in Srbija). V središču analize so štirje kanali prenosa in krepitve krize: priliv tujega kapitala kot zunanji kanal na eni strani, in finančni akcelerator, multiplikacija bančnih kreditov s pomočjo bank in zagotavljanje likvidnosti kot notranji kanalii na drugi strani. Medtem ko je zunanji kanal vodil dinamiko krize, so notranji kanali okrepili, razširili in podaljšali njene drastične gospodarske posledice. Prispevek prikazuje posledice Velike Recesije tako za periferna kot za super periferne države. Naša analiza kaže, da so v doseganju finančne stabilnosti periferne države prekosile super periferne države v fazi razcveta, ne pa tudi v fazi upada in okrevanja. Ključni dejavnik, ki je vplival na takšno poslabšanje finančne stabilnosti perifernih držav, so bili ekonomsko-politični ukrepi, ki sta jih uveljavili Evropska komisija in ECB. Prilagojeni so bili potrebam največjih in najmočnejših gospodarstev v evroobmočju, ob hkratnem zanikanju asimetrične dinamike evropskih gospodarstev v fazi upada in okrevanja gospodarstva. Tako periferne kot super periferne države so tako nosile stroške krize evroobmočja na podoben način. Članek zaključuje z opozorilom, da se lahko nekaj podobnega zgodi tudi v sedanji pandemični krizi.
COBISS.SI-ID: 14312451
Upočasnitev rasti produktivnosti, ki jo doživljamo tako v razvitih kot tudi v razvijajočih gospodarstvih EU, je postala glavna skrb tako za podjetja kot za oblikovalce ekonomskih politik. Prihajajoče tehnologije industrije 4.0, ki bodo spodbudile četrto industrijsko revolucijo, naj bi upočasnile upadanje in izboljšale trende produktivnosti. Vendar pa je vključevanje novih tehnologij v Evropi počasnejše od zaželenega, pri čemer obstajajo velike razlike med državami, sektorji, podjetji po velikosti in izvozni naravnanosti. Ta članek raziskuje učinke novih tehnologij na rast produktivnosti v gospodarstvih v razvoju in predlaga celovit pristop, ki bi podjetja spodbudil k uvajanju tehnologij industrije 4.0. Zgrajen mora biti na analitično-diagnostičnem pogledu ob upoštevanju že doseženih ravni razvoja in posebnosti države. Upoštevati mora domače in tuje izkušnje (tj. imeti more eklektičen pogled), pa tudi strategijo tit-for-tat (korenček in palica).
COBISS.SI-ID: 25178086