Raziskali smo sposobnost remediiranih, s strupenimi kovinami onesnaženih zemljišč, za disipacijo herbicidov (DT50) in ublažitev njihovih neželenih vplivov na okolje, tj. izpiranje in odtekanje. Uporabljena je bila nova tehnologija pranja tal na osnovi EDTA. Odstranjevanje herbicidov iz remediiranih tal je bilo hitrejše od povprečnega DT50 testiranih herbicidov, objavljenih v bazi podatkov o pesticidih. Rezultati kažejo, da remedicaija onesnaženih tal s pranjem z EDTA ne povzroči podaljšanja priotnosti herbicidov v tleh.
COBISS.SI-ID: 9268857
Učinkovitost in ohranjanje funkcij tal sta ključni za trajnostno remediacijo onesnaženih tal. Mikrobiološka razgradnja in pretvorba substratov sta temeljni funkciji tal. Pranje tal v pilotnem merilu na osnovi EDTA je imelo majhen vpliv na mikrobno dihanje v kislih tleh. Nasprotno pa je remediacija karbonatnih tal zmanjšala kumulativno proizvodnjo CO2 po dodajanju glukoze (enostavni) in lucerne (kompleksni substrat) za do 40%. Remediacija je zmanjšala stopnjo nitrifikacije (ki označuje N-cikel) v kislih tleh za 30% in prepolovila nitrifikacijo v karbonatnih tleh. Remediacija je v obeh tipih tal rahlo ali pozitivno vplivala na aktivnost dehidrogenaz in ß-glukozidaz (povezano s C-ciklusom) in zmanjšano aktivnost ureaz (N-cikel).
COBISS.SI-ID: 9026937
Uporabo pranja tal na osnovi EDTA preprečuje obstojnost EDTA v okolju in nevarnost toksičnih emisij po remediaciji. Emisije ostankov EDTA in keliranih kovin iz saniranih tal smo reducirali z adsorpcijo na nič-valentni Fe (ZVI), ki smo ga dodali v pol-trdo fazo tal tik pred izpiranjem. Dodatek ZVI je preprečil začetno znatno povečanje emisij takoj po remediaciji in močno zmanjšal toksične emisije iz karbonatnih in kislih tal že 6ih oziroma 7ih dneh po remediaciji. Učinkovito zmanjševanje toksičnih emisij po remediaciji je izjemnega pomena za priznanje remediacijo na osnovi EDTA.
COBISS.SI-ID: 9077369
Raziskali izvedljivost uporabe EDTA in biološko razgradljivih kelatorje GLDA, EDDS in IDS pod realnimi pogoji remediacije tal. tehnologiji. Pri procesnih parametrih: dodatku kelatorja, nasičenosti procesnih raztopin z Na, in času procesa je EDTA prekašal biološko razgradljive kelatorje. Uporaba EDTA je bila najučinkovitejša pri odstranjevanju Pb in Zn in je najmanj vplivala na lastnosti tal. GLDA je bil nekoliko boljši pri odstranjevanju Cd. EDDS in IDS sta bila neučinkovita. Vsi kelatorji so iz izmenljive frakcije tal učinkovito odstranili lahko dostopne Pb, Zn in Cd. EDTA je bil najučinkovitejši pri zmanjševanju biološke dostopnosti Pb in GLDA pri zmanjševanju biološke dostopnosti Cd iz simuliranega humanega prebavnega trakta. Uporaba GLDA je bila najbolj učinkovita pri zmanjševanju biološke dostopnosti toksičnih kovin v rastlinah, vendar je povzročila zaskrbljujoče izpiranje Pb iz tal. To je bilo 8,3-krat višje kot pri EDTA in 3,4-krat višje kot originalni zemljini. Rezultati kažejo na prednost EDTA pred biorazgradljivimi kelatorji.
COBISS.SI-ID: 29308419
EDTA in biološko razgradljive GLDA, EDDS in IDS smo uporabili kot kelatorje pri pranju tal s tehnologijo ReSoil, ki omogoča reciklirnje kelatorja in omejevanje strupenih emisij. Oprana tla so omogočala rast ajde (F. esculentum) in boljšo rast kitajskega zelja (B. rapa) v primerjavi s prvotno zemljino. Rast ajde na tleh oprana z EDDS, je bila edina izjema, rast se je zmanjšala za 67% . Aktivnost encimov rastlinskega antioksidativnega preventivnega sistema smo določili v koreninah in listih kitajskega zelja. Izmerjene so bile podobne dejavnosti, kar potrjuje, da oprana tla rastlinam niso bila škodljiva. Vnos strupenih kovi v rastline je bil manjši pri vseh remediiranih tleh. Začetne emisije Pb v izcednih vodah iz tal opranih iz GLDA in IDS so bile do 89 oziroma 92% višje od emisij iz originalnih tal. Fizikalne lastnosti tal (sposobnost zadrževanja vode, agregatna stabilnost) in funkcionalnost tal, izmerjena kot mikrobno dihanje in aktivnost encimov (ki kažejo na cikel C, N in P tal), so bile po 10 tednih rastnega poskusa podobne v vseh tleh. Skupni rezultati kažejo na majhen vpliv remediacije na kakovost tal. EDTA je bila nekoliko boljša v primerjavi z GLDA, EDDS in IDS.
COBISS.SI-ID: 29306627