Vodja projekta je prva avtorica in deli vodilno avtorstvo. Povezava med vnetjem in rakom je še posebno močna pri Waldenstrom makroglobulinemiji (limfom B celic), kjer večina pacientov nosi mutacijo L265P v proteinu MyD88, ki je eden najpomembnejših signalnih proteinov naravne imunosti. V tem članku smo detektirali MyD88 v zunajceličnih veziklih (EV), ki se sproščajo iz celic WM. MyD88L265P se je preko EV prenesel v citoplazmo mastocitov in makrofagov, kjer je rekrutiral endogeni MyD88 in sprožil aktivacijo signalne poti brez aktivacije receptorja. Dodatno, internalizacijo MyD88L265P smo opazili tudi v miših, kjer so EV imeli učinek na mikrookolje kostnega mozga. EV, ki so vsebovali MyD88, smo detektirali tudi v aspiratih kostnega mozga pacientov z WM, s čimer smo nakazali na fiziološko vlogo prenosa MyD88L265P z EV in vnetje. Rezultati potrjujejo mehanizem prenosa signalnih kompleksov z EV, kar vodi v širjenje vnetja in medcelično komunikacijo.
COBISS.SI-ID: 6319130
Vodja projekta je prva avtorica. V članku poročamo o povečanju imunskega odziva, ki ga povzroča lipopolisaharid ob dodatku fragmentov peptidoglikana z adamantanom in vitro. Imunsko stimulacijo so merili z izražanjem kemokinov Il-6 in RANTES na imortaliziranih makrofagih. Najaktivnejša spojina je bila alfa-D-manozilni derivat adamantiliranega tripeptida z L-kiralnostjo pri vezavi adamantilne skupine, pri čemer domnevamo, da del manoze cilja na receptorje za manozo, ki se izražjo na celičnih površinah makrofagov. Na aktivnost je vplivala tudi konfiguracija adamantilnega centra, ki je razkrila pomen molekulske prepoznave na receptorju. Imunostimulacijske aktivnosti teh spojin so bile še močnejše po njihovi vključitvi v lipidne dvosloje, kar je verjetno povezano s prisotnostjo adamantilne skupine, ki pomaga sidrati fragment peptidoglikana v lipidne nanodelce. Ugotovili smo, da predlagani adamantanski fragmenti, ki vsebujejo peptidoglikan, delujejo kot adjuvansi in so primerni tudi za pripravo lipidnih nanodelcev na osnovi delcev peptidoglikana.
COBISS.SI-ID: 26490883
Vodja projekta deli vodilno avtorstvo. Doktorska študenta delita prvo avtorstvo. Kardioprotekcija pred ishemično/reperfuzijsko poškodbo je še vedno klinično potrebna. Prehodna aktivacija Tollu podobnih receptorjev (TLR) je vpletena v kardioprotekcijo, kar bi lahko dosegli z zdravljenjem z zunajceličnimi vezikli (EV) iz krvi. Ker pa je izolacija EV iz krvi zahtevna, je bil naš cilj vzpostaviti celični model, iz katerega je mogoče izolirati kardioprotektivne EV, ki inducirajo TLR. Stimulacija celic HEK293 s kalcijevim ionoforjem je povzročila sproščanje heterogenih populacij EV. V celicah H9c2 in AC16 so stresni EV povzročili signalizacijo TLR4 in izražanje heme oksigenaze 1 (HO-1). Stresni EV so zmanjšali nekrozo, inducirano s simulirano ishemično/ reperfuzijsko poškodbo, v kardiomiocitih H9c2 in AC16, ki je bila neodvisna od indukcije TLR4, ne pa tudi od HO-1.
COBISS.SI-ID: 33505539
Sistem CRISPR/Cas predstavlja pomembno orodje za modifikacijo genoma in regulacijo izražanja genov. Z uporabo katalitsko neaktivnega proteina Cas9, povezanega z aktivacijskimi ali represorskimi domenami, lahko vplivamo na povečano ali zmanjšano izražanje posameznih genov. Uporabnost sistema CRISPR je praktično neomejena glede na tip organizma, vendar pa obstajajo še vedno velike omejitve vnosa sistema in vivo za morebitne terapevtske učinke. Zunajcelični vezikli so sposobni dostavljati raznolike molekule. Z našim delom smo pokazali učinkovito pakiranje in dostavo sistema CRISPR/Cas9 v zunajcelične vezikle. Z zunajceličnimi vezikli smo uspešno dostavili endonukleazo Cas9 kot tudi umetni transkripcijski faktor na osnovi dCas9-VPR, kar je omogočilo modifikacijo genoma ter vplivanje na povišano izražanje izbranih tarčnih genov. Funkcionalno dostavo sistema CRISPR/Cas9 z uporabo zunajceličnih veziklov smo pokazali na različnih celicah celičnih linij, primarnih celicah ter tudi v živalih. Z dostavo dCas9-VPR in sgRNA kompleksa preko zunajceličnih veziklov smo pokazali terapevtsko učinkovitost na mišjem modelu hepatotoksičnosti.
COBISS.SI-ID: 39877893
Vodja projekta je vodilna avtorica na članku. Pri avtor pa njen doktorant. Endogene molekule, ki se sproščajo ob poškodbah tkiv, lahko aktivirajo prirojeni imunski odziv, zato je sterilno vnetje medicinsko pomembno. Pokazali smo, da zunajcelični vezikli (EV), ki se sprostijo ob oksidativnem stresnu, aktivirajo Tollu podoben receptor 4 (TLR4), kar ima za posledico izražanje drugačnega vzorca proteinov imunskega odziva v primerjavi z bakterijskim lipopolisaharidom (LPS), kar je osnova za razlikovanje med s patogeni induciranim in sterilnim vnetjem. Pokazali smo, da je sinergijsko delovanje 15-lipoksigenaze (15-LO) in sekretorne fosfolipaze A2 (sPLA2) potrebno za tvorbo agonistov TLR4, ki smo jih identificirali kot lizofosfolipide (lizoPL) z oksidiranimi nenasičenimi acilnimi verigami. Hidroksi, hidroperoksi in keto produkte oksidacije 2-arahidonoil-lizoPI s 15-LO smo določili z masno spektrometrijo in le-ti so aktivirali isti genski vzorec kot EV. V sinovialni tekočini bolnikov z revmatoidnim artritisom in protinom smo detektirali aktivnost PLA2. Poleg tega je injiciranje rekombinantne sPLA2 pri miših spodbudilo otekanje gležnjev, ki ga povzroča s serumom K/BxN induciran artritis. Otekanje je deloma bilo odvisno od TLR4. Rezultati potrjujejo vlogo oksidiranih lizoPL, ki se sproščajo v obliki EV, pri sterilnem vnetju, kar spodbuja kronične bolezni. Encima 15-LO in sPLA2 se inducirata med vnetjem, kar odpira priložnost za zdravljenje, ne da bi ogrozili prirojeno imunost proti patogenom.
COBISS.SI-ID: 30457091