Predstavljeno je knjiga, ki je bila izdana pri založbi AGU-Wiley z naslovom "Obalni ekosistemi na prehodu: Primerjalna analiza severnega Jadrana in Zaliva Chesapeake" urednikov T. Maloneja, A. Malej in J. Faganelija. Knjiga prinaša primerjavo ekosistemov severnega Jadrana in Zaliva Chesapeake (vzhodna obala ZDA) in širi znanje o antropogenih vplivih na obalne ekosistem, kjer je koncentrirano tako prebivalstvo kot izkoriščanje naravnih virov. Ponovni pregled obeh ekosistemov je omogočil, da smo ocenili spremembe v zadnjih 20 letih, še posebej lokalne vplive v okviru globalnih podnebnih sprememb ter uspešnost posegov za upravljanje in zmanjšanje antropogenih vplivov na obalne ekosisteme. V knjigi sta tudi dve poglavji, ki se nanašata na tematiko projekta. Poleg predstavljenega poglavja še poglavje: TESTA, Jeremy M., FAGANELI, Jadran, GIANI, Michele, BRUSH, Mark J., DE VITTOR, Cinzia, BOYNTON, Walter R., COVELLI, Stefano, WOODLAND, Ryan J., KOVAČ, Nives, KEMP, W. Michael. Advances in our understanding of pelagic-benthic coupling. V: MALONE, Thomas C. (ur.), MALEJ, Alenka (ur.), FAGANELI, Jadran (ur.). Coastal ecosystems in transition: a comparative analysis of the northern Adriatic and Chesapeake Bay. 1st ed. Hoboken: American Geophysical Union: Wiley, 2021. Str. 147-175. Geophysical monograph series. ISBN 978-1-119-54362-6. https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781119543626.ch8, DOI: 10.1002/9781119543626.ch8. [COBISS.SI-ID 48788995] Knjiga je bila predstavljena tudi slovenskim raziskovalcem: FAGANELI, Jadran, MALEJ, Alenka. Obalni ekosistemi na prehodu: primerjalna analiza severnega Jadrana in Zaliva Chesapeake. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2020, 67, str. s91-s97, ilustr. ISSN 1580-3155. https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/view/6330, DOI: 10.17344/acsi.2020.6330.
COBISS.SI-ID: 48713731
V sodelovanju z OGS Nacionalnim inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko v Trstu (Italija) je bil izveden mesokozmos eksperiment z uporabo stabilnih izotopov ogljika, da bi razkrili, kako različni viri (naravni in antropogeni) CO2 vplivajo na biološke sisteme (fitoplankton). Poskusi dokazujejo, da se izotopska sestava fitoplanktona hitro odziva na spremembe razmerja stabilnih izotopov v mediju, zaradi česar ta pristop predstavlja obetavno in hitro orodje za odkrivanje uhajanja CO2 iz podmorskih lokacij, kjer se shranjuje atmosferski CO2 (ang. Carbon Capture Sites, CCS). Editor revije je članek dodal na izbrano listo publikacij.
COBISS.SI-ID: 43860739
Prispevek prikazuje prve rezultate uporabe stabilnih izotopov Hg s pomočjo katerih smo lahko ovrednotili izvore Hg v globokomorskih sedimentih Sredozemskega morja. Vrednosti površinskega sedimenta in globinskih profilov kažejo na pozitivno masno neodvisno frakcionacijo s povprečno vrednostjo ?199Hg = +0,10 ± 0,04 ‰ in ?201Hg = + 0,04 ± 0,02 ‰ in so posledica povečane fotokatalize Hg2+ v vodnem stolpcu Sredozemskega morja. Nižje vrednosti masno odvisne frakcionacije z ?202Hg vrednostmi okrog -2 ‰ pa so posledica kinetične izotopske frakcionacije med posedanjem in mobilizacijo. Izotopski model, ki temelji na masno odvisni in masno neodvisni frakcionaciji in vključuje ?202Hg in ?199Hg vrednosti, nakazuje na vsaj tri primarne vire atmosferskega Hg, v površinskih sedimentih: urbani, industrijski in globalni vir. Prispevek padavin se giblje med 10% v bližini alžirske obale do 37% v sedimentih zahodnega bazena Sredozemskega morja. Uporaba stabilnih izotopov Hg za sledenje procesov in izvorov Hg v okolju niso novost samo v Sloveniji temveč tudi v svetu in odpirajo nove možnosti in pristope pri raziskavah biogeokemijskih procesov Hg v povezavi s sedanjimi in prihodnjimi okoljskimi spremembami.
COBISS.SI-ID: 32560679
Analitske metode, ki lahko identificirajo vir in usodo živega srebra in organskih spojin živega srebra, so koristna orodja za raziskovanje živega srebra v okolju. Analiza razmerja ogljikovih izotopov metil živega srebra (MeHg) skupaj z razmerji izotopov živega srebra lahko nudi robustno orodje za preučevanje kroženja spojin organskega živega srebra v ribjih tkivih in drugih matricah. Razmerja izotopov ogljika v MeHg so bili določeni s plinsko kromatografijo sklopljeno z masnim spektrometrom preko sežigne enote (GC/C-IRMS) bodisi neposredno bodisi po derivatizaciji z uporabo natrijevega tetraetilborata. Ovrednoteni so bili vplivi normalizacijskega protokola in derivatizacije na merilno negotovost meritve ?13CVPDB v MeHg. Najnižja količina MeHg, potrebna za analizo, je bila določena na 20 µg, kar kaže, da so trenutne zmogljivosti nezadostne za določanje ?13CVPDB v MeHg v tkivih rib v rutinske namene.
COBISS.SI-ID: 32303911
Članek opisuje pomen pomanjkanja kisika in nastanka metana v globokomorskih sedimentih, ki so posledica klimatskih sprememb. Da bi zbrali dokaze o možnem pojavu anaerobne oksidacije metana (AOM) na meji sediment-voda in ocenili celokupni tok metana, smo določili izotopsko sestavo S v sulfidnih mineralih (?34S), celokupno koncentracijo organskega ogljika in sestavo redoks-občutljivih elementov. Raziskava je bila izvedena na območju Kveithola trough, ledeniške depresije locirane v severozahodnem Barentsovem morju, kjer so nedavno odkrili aktivno uhajanje tekočine. Negativne ?34S vrednosti ekstrahiranih trdih žveplovih fazah (vse do -49.1‰ za piritno žveplo) kažejo na to, da sta organoklastična redukcija sulfata in/ali nesorazmerno nastajanje žveplovih intermediatov edina aktivna procesa v sedimentih pod površino raziskovanega področja. Vendar pa zmerne do močne obogatitve molibdena (Mo), ki so bile zaznane v intervalih sedimentnih jeder z nizko vsebnostjo organskega ogljika kažejo, da so prisotni pogoji, ki favorizirajo obogatitev Mo, posledica anaerobne oksidacije metana (AOM). Zato lahko sklepamo, da so na območju Kveithola potekali veliki pretoki metana, ki so se občasno pomikali navzgor po prehodnem območju sulfat-metan, kar je povzročilo intenzivno AOM v bližini vmesnega območja sediment-voda.
COBISS.SI-ID: 33298471