Monografija s pomočjo korpusnega pristopa ter z združevanjem kvantitativne in kvalitativne analize opisuje rabo 20 nemških sloganov v časopisnih besedilih. Opredeli njihove variante ter modifikacije, ki tvorijo jezikovne vzorce za nadaljnjo kreativno rabo, ter njihove sobesedilne funkcije. Teoretično-deskriptivnemu prvemu delu sledi obsežni leksikografski del.
COBISS.SI-ID: 69908834
Članek obravnava vprašanje, ki se v psiho- in nevrolingvistiki zastavlja že dolgo in zadeva razumevanje oblikoslovno kompleksnih besed: ali predpone in pripone procesiramo z istimi kognitivnimi mehanizmi? Nedavne raziskave, opravljene s pomočjo magnetencelografije (MEG) in usmerjene v odkrivanje dinamičnih časovnih in prostorskih odzivov na osnovi vizualno predstavljenih posameznih kompleksnih besed s pripono, nudijo celostno sliko o oblikoslovnem procesiranju v možganih, ki obsega vse stopnje od začetne, na obliki temelječe dekompozicije, prek leksikalnega dostopanja, slovnično pogojene rekompozicije in do semantične interpretacije. V študiji je bilo ugotovljeno, da odzivi na besede s predponami kažejo na zanimive razlike v lateralizaciji odziva na dekompozicijo, osnovano na obliki, v primerjavi z učinki, ki jih opisuje strokovna literatura za besede s priponami, čeprav gre v obeh primerih za zelo podoben postdekompozicijski profil. Dobljeni rezultati ne zadevajo zgolj vprašanja, ki izhaja iz začetnega obdobja moderne psiholingvistike, temveč pomembno prispevajo k našemu postopnemu razumevanju prostorske organizacije in časovne dinamike morfološkega procesiranja v človeških možganih.
COBISS.SI-ID: 70601058
Prevajanje in tolmačenje sta ločeni, čeprav sorodni dejavnosti, ki potekata v okoliščinah, za katere so značilni različni časovni in delovni pogoji. Zato ne preseneča, če sta tudi poučevanje prevajanja in tolmačenja dve področji, ki imata vsako svoje teoretske in praktične značilnosti glede na to, kako poteka razvoj strokovnih kompetenc za prevajalce oziroma za tolmače. Kljub temu pa obstajajo nekatere vrste prevajanja, kjer se oba načina srečata kot npr. pri prevajanju na pogled. V članku so obravnavani rezultati bodočih prevajalcev, ki so se preskusili v prevajanju na pogled in v pisnem prevajanju, in njihova stališča do obeh vrst prevajanja. Izsledki kažejo, da so bili pri pisnem prevajanju sicer uspešnejši v iskanju leksikalnih rešitev, medtem ko pri spopadanju s pragmatičnimi elementi pomembnih razlik med ukvarjanjem z obema vrstama medjezikovnega prenašanja sporočil ni bilo. Obravnavani so morebitni razlogi, kot so časovni in delovni pogoji, ki bi lahko prispevali k zaznanim razllikam. Rezultati kažejo tudi, da so stališča sodelujočih do prevajanja na pogled izrazito pozitivna. Tako je mogoče zaključiti, da je pri poučevanju prevajanja sinergija, ki izhaja iz kombinacije ustnega in pisnega načina medjezikovnega prenašanja sporočil, vsekakor koristna.
COBISS.SI-ID: 69874530
Jezikovno nanašanje na vir informacij se imenuje evidencialnost. Kategorija je obvezna in gramatikalizirana v nekaterih jezikih (npr. kečua), medtem ko se v večini evropskih jezikov izraža pomočjo določenih leksikalnih izrazov, kot so npr. sestavi evidencialnih označevalcev na različnih stopnjah gramatikalizacije. V tem smislu ima evidencialnost status univerzalne pomenske kategorije in predvsem pragmatične strategije, ki govorcu omogoča, da upravlja s sporočilom in s stališčem do povedanega. Glavni namen članka je pokazati, kako je evidencialni pomen kodificiran v špansko-slovenskih in slovensko-španskih dvojezičnih slovarjih, pa tudi ugotoviti, do kakšne mere evidencialne informacije pojasnjujejo pragmatični razvoj diskurza in k njemu prispevajo. Poleg tega se v študiji primerjajo rezultati analize slovarjev na eni in kontrastivne besedilne analize na drugi strani. Posebej sta obravnavana dva španska členka ("al parecer" in "por lo visto") in dva slovenska ("menda", "baje"), ki imata evidencialni potencial.
COBISS.SI-ID: 70331234
Prispevek poroča o izsledkih, dobljenih na osnovi ntervjujev s študenti na Univerzi v Ljubljani. Raziskava temelji na štirinajstih vprašanjih o navadah sodelujočih v zvezi z rabo slovarjev, njihovo sposobnostjo iskanja in njihovim dojemanjem uporabnosti in kakovosti slovarskih opisov in ponazoritvenih zgledov. Študentje so dobili devet kontekstov, v katerih je bila jasno označena običajna beseda, ki pa je bila zdaj uporabljena z nepogostim pomenom. Sodelujoči so morali najti ustrezni pomen v spletnem slovarju Merriam–Webster Learner’s Dictionary (MWLD). Metoda glasnega razmišljanja je raziskovalcem omogočila, da so sledili študentom v procesu iskanja in da so evidentirali njihove težave kot tudi predloge glede izboljšav vsebine in predstavitve slovarskih informacij. Predlogi, ki so jih sodelujoči podali, se nanašajo na: spustne menije; vključitev posameznih oblik iskane besede; ponazoritvene zglede; rabo kurzive, krepkega tiska in barv; vrste informacij, ki naj bi bile prikazane ali uporabnikom na voljo po potrebi.
COBISS.SI-ID: 25169382