V prispevku obravnavamo rezultate raziskave, s katero smo skušali dobiti čim popolnejši vpogled v kontekst in vsebino sodobne slovenske leksikografije. Na osnovi intervjujev s sedmimi uglednimi slovenskimi leksikografi smo ugotavljali, kakšna so njihova filozofska načela, kateri so njihovi najpomembnejši dosežki in glavni projekti. Naši intervjuvanci so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s sinhronimi temami; osredotočajo se na knjižni jezik in terminologijo ne pa na dialektologijo in druge leksikografske teme, ki so zanimive predvsem za znanstvenike, ne pa tudi za izobražane laike. Vprašalnik za intervjuje vključuje trinajst vprašanj, ki so sestavljena tako, da so intervjuvanci lahko zelo podrobno predstavili svoja razmišljanja o vsakodnevnem delu kot tudi svoj pogled na to, kaj je leksikografija oz. terminografija. V članku opišemo razvoj slovenske leksikografske teorije in njen vpliv ter predstavimo prvi sklop rezultatov raziskave: pogledi leksikografov, ki delujejo v praksi, na to, ali leksikografsko delo dojemajo kot garanje, ter njihovo mnenje o vlogi, ki jo imajo v družbi % kako je lahko leksikograf gonilna sila dobrega in kako se lahko izogne potencialnemu povzročanju škode.
COBISS.SI-ID: 68618082
V Sloveniji obstaja institucionalna dvojezičnost na dveh narodnostno mešanih območjih: v Prekmurju, kjer sobivata slovenščina in madžarščina, in v slovenski Istri, kjer se poleg slovenščine uporablja italijanščina. Finančni viri za udejanjanje jezikovne raznolikosti so zagotovoljeni z ustavo. V javnih ustanovah na teh območjih, kjer zaposleni prihajajo v stik z uporabniki, se lahko zmožnost rabe obeh jezikov spodbuja tudi finančno. V tem smislu je o jezikovni raznolikosti mogoče reči, da ima neposredno gospodarsko vrednost in da predstavlja prednost na trgu dela.
COBISS.SI-ID: 13733709
Raba osebnih zaimkov kot osebkov predstavlja potencialni problem pri prevajanju zaradi medjezikovnih razlik: medtem ko mora biti v jezikih z neničtim osebkom osebek vedno izražen, to ni potrebno v jezikih z ničtim osebkom. Prispevek ima dva cilja: najprej skuša prikazati, kako izvirni jezik vpliva na pogostnost osebnih zaimkov v prevodu, nato pa ugotoviti, ali se prevodi v jezik z ničtim osebkom razlikujejo od primerljivih izvirnih besedil v ciljnem jeziku z vidika rabe osebnih zaimkov v funkciji osebka. Študija temelji na analizi korpusa s 625.000 besedami, ki vsebuje izvirna in prevedena poljudnoznanstvena besedila v slovenščini ter izvirnike prevodov v angleščini in italijanščini. Rezultati potrjujejo, da so osebni zaimki, rabljeni kot osebki pogostejši v prevodih iz angleščine, ki jezik z neničtim osebkom in v katerem mora biti osebek torej obvezno izražen; poleg tega so osebni zaimki kot osebki pogostejši v prevodih v primerjavi s primerljivimi izvirnimi besedili. V prevodih se pokažejo netipični kohezivni vzorci, študija pa skuša pojasniti razloge zanje.
COBISS.SI-ID: 67037538
Prispevek predstavlja raziskavo nemško-slovenskih jezikovnih razmerij na področju onomastike. Cilj raziskave je bil na osnovi pregledanih slovarjev in besedilne rabe sestaviti tipologijo nemško-slovenskih geografskih imen, katere temeljni kriterij je eksonimičnost. Najprej so predstavljeni kulturnozgodovinski, jezikovnopolitični ter kontaktnolingvistični dejavniki za oblikovanje slovenskih eksonimov za geografske danosti nemškega govornega prostora, nato pa podrobna razgrnitev različnih tipov nemško-slovenskih toponimičnih parov pokaže njihovo aplikativno vrednost, saj je tipologijo mogoče uporabiti pri kontrastivni analizi, v prevodoslovju, leksikografiji ter jezikovni didaktiki tako tujega kot maternega jezika. Poznavanje posameznih tipov ima tudi širšo družbeno vrednost, saj diseminacija vedenja o endonimih in eksonimih prispeva k preseganju meja tako medkulturno in multikulturno.
COBISS.SI-ID: 24226824
Članek primerjalno predstavlja načine izražanja manjšalnosti pri angleških in slovenskih samostalnikih, glagolih in pridevnikih, izhajajoč iz domneve, da so manjšalnice v slovenščini pogostejše kot v angleščini. Za manjšalnice na splošno velja, da so glede na jezikovni tip po svoji naravi pretežno besedotvorne ali pretežno analitične. Ta domneva se preverja na osnovi Matilde Roalda Dahla v angleškem izvirniku in slovenskem prevodu. Iz raziskave izhaja, da so manjšalnice v slovenščini dejansko pogostejše kot v angleščini. Slovenščina se nagiba k tvorjenju manjšalnic z besedotvornimi sredstvi pri samostalniku in pri glagolu, medtem ko je v angleščini pri glagolu opazna težnja k nevtralnosti izraza. Za slovenščino pa sta značilna večkratna manjšalnost in zamenljivost analitičnih in sintetičnih manjšalnih oblik, kar priča o močni zastopanosti manjšalnih oblik v jezikovnem sistemu.
COBISS.SI-ID: 65761122