Podjetja nenehno poročajo o povečanju konkurenčne vrednosti zaradi uporabe poslovne inteligence in analitike (BI&A), malo pa je znanega o tem, kako se ugotovitve iz BI&A preoblikujejo v dodano vrednost. Opravili smo štirinajst poglobljenih, polstrukturiranih intervjujev z informatorji na položajih generalnega direktorja, vodje IT, vodje raziskav in razvoja ter vodje trgov iz devetih srednjih in velikih evropskih podjetij. Z aplikacijo teoretične leče absorbcijskih zmogljivosti smo zagotovili, da so absorpcijske zmogljivosti temelj pri transformacji ugotovitev iz BI&A v dragoceno znanje. Poleg tega je ta proces podprt s tehnološkimi, človeškimi in relacijskimi sredstvi.
COBISS.SI-ID: 24874214
Čeprav ima poklicna proaktivnost pozitivne posledice za poklicni uspeh posameznika, študije večinoma preučujejo objektivne ukrepe za uspeh v posameznih državah. To odpira pomembna vprašanja o tem, ali je proaktivnost enako koristna za različne vidike subjektivnega kariernega uspeha in v kolikšni meri se te koristi širijo v različnih kulturah. Na podlagi teorije družbene obdelave informacij smo preučili odnos med proaktivnim kariernim vedenjem in dvema aspektoma subjektivne poklicne uspešnosti - finančnim uspehom in ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem - ter moderirajočo vlogo nacionalne kulture. Naše hipoteze smo preizkusili z večstopenjskimi analizami na obsežnem vzorcu 11.892 zaposlenih iz 22 držav, ki pokrivajo devet od 10 kulturnih skupin GLOBE. Čeprav smo ugotovili, da je bilo proaktivno karierno vedenje pozitivno povezano s subjektivnim finančnim uspehom, to razmerje ni pomembno za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Poleg tega je bila karierna proaktivnost sorazmerno pomembnejša za subjektivni finančni uspeh v kulturah z visokim skupinskim kolektivizmom, veliko razdaljo moči in majhnim izogibanjem negotovosti. Za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je bila karierna proaktivnost sorazmerno pomembnejša v kulturah, za katere sta značilna visoka stopnja kolektivizma in humana usmeritev. Naše ugotovitve poudarjajo potrebo po obravnavanju subjektivnega kariernega uspeha kot večdimenzionalnega konstrukta ter poudarjajo kompleksno vlogo nacionalne kulture pri oblikovanju rezultatov karierne proaktivnosti
COBISS.SI-ID: 24648678
Poročilo o staranju 2015 (ES, 2015) napoveduje zmanjšanje števila delavcev v Evropi za 20 milijonov do leta 2060. Postavlja se vprašanje, kako bo krčenje števila delavcev neenakomerno razpršenih med evropskimi regijami vplivalo na konkurenčnost in dobičkonosnost globalnih dobavnih verig ter lokacijo proizvodnih in distribucijskih vozlišč. Korporacija, katere dejavnosti so v lokalnem območju, ki je neto uvoznik človeških virov, mora plačevati višje povprečne plače od korporacije, katere zmogljivosti so v okrožju, iz katerega se izvozi delovna sila. Če višje plače ne pokrivajo teh razlik, ustvarjajo spodbude za selitev v druge funkcionalne regije. Intenzivnost toka postavk (zalog v postopku) in intenzivnost priliva človeških virov vplivata na območje, v katerem se nahaja delovna celica, in vplivata na dobiček korporacij. Cilj študije je predstaviti inovativen pristop k integraciji gravitacijskega modela prostorsko razpršenih človeških virov s sistemi oskrbe, ki jih opisuje razširjena MRP teorija. Dinamika razmejitve funkcionalnih regij naj bi se takoj odzvala na spremembe razlik med plačami in stroški dela, kar je novost tega sestavljenega modela. V naši študiji se ta dva analitična modela medsebojno povezujeta in združujeta v kompaktni obliki za preučevanje donosnosti dejavnosti v okviru spremenljive intenzivnosti proizvodnih tokov; to predstavlja nov pristop k ocenjevanju sedanje vrednosti verige. Naša metoda nam omogoča, da ocenimo pričakovani dolgoročni tok dobička. To je pomembno orodje za upravitelje in lastnike, ki lahko ocenjujejo različne možnosti kje umestiti in vložiti v aktivnostno celico, saj jim omogoča napovedovanje vpliv krajev in plač na dobiček, predno se odločijo za odprtje ali zaprtje in intenziviranje ali ne dejavnosti v določenem osrednjem kraju funkcionalne regije.
COBISS.SI-ID: 8180321
V Evropi naj bi se število starih 65 let ali več povečalo s 85 milijonov na danes na več kot 151 milijonov v letu 2060, pri čemer se bo število delavcev zmanjšalo za 20 milijonov. Da bi javne finance in pokojninski skladi bili vzdržni, upokojitvena starost industrijskih delavcev v nacionalnih pokojninskih shemah narašča. Vendar delavci na nekaterih posebnih delovnih mestih niso sposobni delati do povišane upokojitvene starosti. Pogosto proizvedejo manj izdelkov, na nekaterih delovnih mestih tudi z nižjo kakovostjo, zato povzročajo velike zamude v sistemih z več ravnmi, predvsem zaradi zapoznelih odzivov. Po drugi strani pa prilagojeni izdelki/storitve z dodano vrednostjo pogosto zahtevajo usposobljene in izkušene starejše delavce, ki potrebujejo boljšo ergonomsko podporo. Za rešitev tega problema imajo podjetja na voljo dve možnosti: (a) razviti nove dodatne poklicne pokojninske sheme, ki bi nadomestile potrebno poviševanje upokojitvene starosti, ali (b) vlagati v ergonomske izboljšave delovnih mest/procesov za zagotovitev boljšega delovnega okolja in zmanjševanje zapoznelih odzivov. V tem članku preučujemo kompromis med omenjenima možnostima z uvedbo modela osnovanega na MRP teoriji za oceno neto sedanje vrednosti (NPV) dejavnosti in naložb več-nivojskih sistemov. Na osnovi razvitega modela prikažemo številčni primer, ki se nanaša na proizvodnjo avtomobilov v Italiji, ugotovimo, da tudi z variabilnimi stroški dela in naložbami v podporne robote, naložbe v ergonomijo v primeru staranja delovne sile povečujejo skupno NPV več-nivojskega sistema.
COBISS.SI-ID: 39869445
Za preživetje v dinamičnem in hiperkonkurenčnem poslovnem okolju so podjetja prisiljena sočasno uvajati postopne in radikalne novosti. Čeprav se zavedamo, da poslovna inteligenca in analitika (BI&A) lahko podpirata inovativnost in zagotavljata organizacijsko vrednost, literatura ponuja omejeno razumevanje njenega vpliva na uravnoteženje različnih inovacijskih aktivnosti in zagotavljanje uspešnosti. V tej raziskavi preučujemo razmerje med uporabo BI&A, inovacijsko ambideksternost in uspešnostjo podjetja, pri čemer se opiramo na procesno teorijo ustvarjanja vrednosti IS in perspektivo dinamičnih zmožnosti. Naš model testiramo s pomočjo podatkov, zbranih v srednje velikih in velikih podjetjih v Sloveniji, pri čemer uporabimo metodo delnih najmanjših kvadratov. Rezultati podpirajo tezo, da je uporaba BI&A pozitivno povezana z uspešnim ravnovesjem med eksplorativnimi in eksplorativnimi inovacijskimi dejavnostmi, kar posledično povečuje uspešnost podjetja. Rezultati kažejo tudi, da se inovacijska ambideksternost povečuje na dva načina: posredno z interakcijo z absorpcijsko zmogljivostjo podjetja in neposredno s povečanjem možnosti hitrejšega eksperimentiranja s ponudbo izdelkov ali storitev in izboljšanjem predvidljivosti vrednosti novih izdelkov ali storitev.
COBISS.SI-ID: 25359846