Paradigma “zaposljivosti” postaja v javnosti percipirana kot ena najbolj ključnih razvojih usmeritev in “modernizacijskih” principov visokošolskih institucij. V tem kontekstu članek najprej ponudi pregled obstoječih praks za spremljanje zgodnjih zaposlitvenih karier diplomantov v Evropi. V naslednjem koraku identificira in diskutira relevantne konceptualne aspekte za vzpostavljanje sistemov za spremljanje zaposlitvenih karier diplomantov in uporabo rezultatov študij diplomantov. To vključuje razumevanje in interpretiranje zaposljivosti, možne družbene tenzije, ki povezujejo visoko šolstvo s potrebami diplomantov, delodajalcev ali iniciranjem novih profesionalnih projektov, ter razvoj disciplinarnih predpostavk o kariernem uspehu. Razumevanje odnosa visokošolskih institucij in kapacitet za spremljanje zaposljivosti diplomantov je pomembno za uspeh pri raziskavah sledljivosti v smislu zbiranja podatkov, prilagajanja raziskovalnih instrumentov, da bi ti lahko ustrezno odrazili disciplinarne specifike, in samo uporabo rezultatov raziskav. S kombiniranjem perspektive institucij s prej elaboriranim konceptualnim okvirom, članek poziva deležnike visokošolskih sistemov naj podprejo strateško funkcijo sistemov spremljanja zaposljivosti.
COBISS.SI-ID: 36014941
V članku avtor analizira in podrobno primerja družbeno strukturo lokalnega prebivalstva v dveh evropskih trajnostnih soseskah. Namen članka je razkriti oz. določiti urbanistične elemente, ki determinirajo družbene vidike trajnostnega razvoja. V članku je apliciran inovativni metodološki okvir oz. koncept "Just City" (Susan Fainstein), ki je sestavljen iz treh temeljnih vrednot: demokracije, pravičnosti in raznolikosti (v ang. »democracy, equity and diversity”), ki vključujejo več raziskovalnih determinant. Načela "Just City" dodajajo novo perspektivo pri razumevanju manifestacije lokalne skupnosti, socialne pravičnosti in lokalnega upravljanja. S pomočjo teoretskega okvira »Just City« je razčlenjena socialna struktura v obeh soseskah, z namenom določevanja »ravni urbane družbene vzdržnosti« (v ang. »urban social sustainability level«). Namen prispevka je odgovoriti na vprašanje: »Ali najbolje priznane trajnostne soseske vključujejo demokratične vrednote, zagotavljajo enakopravnost in spoštujejo (dopuščajo) raznolikost?«
COBISS.SI-ID: 35165533
V monografiji je poudarjen preplet oz. interakcija štirih tematskih področij, ki določajo trajnostne soseske: trajnostna raba naravnih virov, trajnostni promet, urbanistični elementi trajnostnega razvoja in družbeno-ekonomska uravnoteženost. Vsa štiri tematska področja oz. vsi štirje t. i. temeljni stebri trajnostnega urbanega razvoja so razdeljeni na trajnostne gradnike, ki predstavljajo izhodišče za temeljito analizo sedmih reprezentativnih primerov evropskih trajnostnih sosesk: Western Harbour (Malmö), Hammarby Sjöstad (Stockholm), Vauban in Rieselfeld (Freiburg), Kronsberg (Hannover), EVA Lanxmeer (Culemborg) ter GWL Terrein (Amsterdam). Vseh sedem trajnostnih sosesk je analiziranih s štirih zornih kotov, ki se nanašajo na štiri identificirane stebre trajnostnega urbanega razvoja. Poleg tega pa so poudarjene tudi partikularne zgodovinske, geografske in politične okoliščine, ki so prispevale k implementaciji obravnavanih trajnostnih sosesk. Cilj raziskave v monografiji je predstavitev in analiza dobrih praks ter hkrati diseminacija/posredovanje konkretnih trajnostnih urbanih rešitev. Hkrati je namen monografije tudi splošna predstavitev načel trajnostnega razvoja na področju urbanizma ter postavitev teoretskih in praktičnih izhodišč, ki bi olajšala uvajanje novih trajnostnih sosesk.
COBISS.SI-ID: 297835776
Skladno z rastjo ustvarjalnega oz. kreativnega gospodarstva lahko opazimo tudi pojav naraščanja prekarnega dela, ki je značilno zlasti za mlade posameznike v tovrstnih dejavnostih. Delovni proces zaposlenih v kreativnih poklicih je zelo prilagodljiv tako glede na način, kraj in plačilo dela. Ponavadi se odločajo za samozaposlitev in hitro premikajo od projekta do projekta, naloge do naloge, od enega do drugega delovnega mesta. Zaradi tovrstnih značilnosti, ki jih ne uvrščajo med tradicionalne tj. gospodarsko in socialno bolj stabilne oblike zaposlitve, jih je pogosto težko zajeti v analize delovnih procesov in razmer. Čeprav posamezniki, ki prakticirajo tovrstno obliko zaposlitve pogosto svoj status opisujejo kot neke vrste zaželen nenehno spreminjajoč se načina življenja, tak profil dela lahko opišemo tudi kot prekarno obliko samozaposlitve z visoko stopnjo negotovosti in nepredvidljivosti, ki vplivajo na ekonomsko stanje in psihično počutje posameznika. Njihovo delo na eni strani nudi svobodo, neodvisnost in ustvarjalni prostor, vendar vsebuje tudi nezaželene stranske učinke, ki jih najdemo v zmanjšanju socialne varnosti in povečanju stresa zaradi preobremenjenosti. Članek na podlagi statistik zaposlovanja in plač analizira nihanja in spremembe v socialnem statusu posameznih skupin ustvarjalnih delavcev v Sloveniji in Južni Koreji. Pri tem se predpostavlja, da intenzivna prestrukturiranja na področju zaposlovanja nakazujejo na naraščajoči globalni trend prekarnih delovnih...
COBISS.SI-ID: 35967837
Ta konceptualni članek pokaže zakaj in zaradi katerih razlogov naj visokošolske institucije skrbi prekarizacija profesionalnega dela. Vedno večje število visokošolskih institucij se v zadnjem času trudi izboljšati profesionalno relevantnost študijskih programov v relaciji do (ne)ujemanja spretnosti in problemom brezposelnosti. V tem kontekstu članek proučuje glavne dejavnike, ki v visokem šolstvu vplivajo na razvoj profesionalcev in označi prekarizacijo profesionalnega dela kot zelo relevanten družben problem. Posebna pozornost je namenjena primerjavi prekarizacije mladih visokošolskih diplomantov z elementi prekarizacije akademikov. Članek zaključimo z ugotovitvijo, da sta prekarizacija diplomantov in kvaliteta zaposlitev akademikov povezana pojava.
COBISS.SI-ID: 35968093