Dosežek predstavlja uvodnik v tematsko številko nastalo na podlagi koordinacije mednarodnega projekta EMCOSU (Emerging Modes of Cooperation between Private Enterprises and Universities) v reviji, ki je indeksirana v bazi SSCI in SCOPUS A1. Učinki se kažejo pri intezifikaciji sodelovanja med univerzami gospodarstvom ter večjo javno in “politično” pozornostjo pri razvoju visokošolskih sistemov. Posebna številka je vključevala naslednje prispevke: »Izboljševanje razvoja kompetenc: vloga sodelovanja med univerzami in podjetji«, »Oblike sodelovanja med univerzami in podjetji iz perspektive zaposlovalcev«, »Pomembnost učenja z reševanjem problemov za razvoj politik pri sodelovanju med univerzami in podjetji«, »Doktorski študenti na podjetniških univerzah – zaznana podpora za akademsko podjetništvo«, »Podjetniška znanja in izobrazba – usklajevanje ponudbe in povpraševanja pri visokošolskih diplomantih«, »Grajenje kapacitete za prenos tehnologije na turških univerzah: kritična analiza« in »Kaj oblikuje mnenje podjetij glede prihodnjega visokošolskega razvoja – nenavadni sopotniki?«
COBISS.SI-ID: 33890397
Dosežek predstavlja problematiko operacionalizacije spremljanja zaposljivosti diplomantov oziroma vpliva tega procesa na “modernizacijske” procese visokošolskh sistemov. Revija je indeksirana v bazi SSCI in SCOPUS A1. Učinki se kažejo na strateškem razvoju visokega šolstva in oziroma boljšo “profesionalno” naravnanostjo visokošolskih sistemov. Paradigma “zaposljivosti” postaja v javnosti percipirana kot ena najbolj ključnih razvojih usmeritev in “modernizacijskih” principov visokošolskih institucij. V tem kontekstu članek najprej ponudi pregled obstoječih praks za spremljanje zgodnjih zaposlitvenih karier diplomantov v Evropi. V naslednjem koraku identificira in diskutira relevantne konceptualne aspekte za vzpostavljanje sistemov za spremljanje zaposlitvenih karier diplomantov in uporabo rezultatov študij diplomantov. To vključuje razumevanje in interpretiranje zaposljivosti, možne družbene tenzije, ki povezujejo visoko šolstvo s potrebami diplomantov, delodajalcev ali iniciranjem novih profesionalnih projektov, ter razvoj disciplinarnih predpostavk o kariernem uspehu. Razumevanje odnosa visokošolskih institucij in kapacitet za spremljanje zaposljivosti diplomantov je pomembno za uspeh pri raziskavah sledljivosti v smislu zbiranja podatkov, prilagajanja raziskovalnih instrumentov, da bi ti lahko ustrezno odrazili disciplinarne specifike, in samo uporabo rezultatov raziskav.
COBISS.SI-ID: 36014941
Model pomembno vpliva na razvoj trajnostnega urbanizma, saj izpostavlja do sedaj zapostavljene družbene vidike trajnostnega urbanega razvoja. Z novimi indikatorji trajnostnega urbanizma bo omogočena lažja prenosljivost trajnostno urbanističnih praks v različna mesta. Revija s faktorjem vpliva 5,7. je indeksirana v bazi SCI in SCOPUS A1. Raziskovalci urbanega ugotavljajo, da trenutna orodja urbanega načrtovanja ne upoštevajo v zadostni meri kompleksnosti različnih družbenih dejavnikov (vključevanje skupnosti, lokalno gospodarstvo, identiteta lokalne skupnosti itd.) pri implementiranju novih (trajnostnih) urbanih območij. Ker so »dobre prakse« trajnostnih sosesk na splošno premalo poznane, in ker ne obstaja primerjalna analiza najboljših praks, ki bi zagotovila konkretne smernice za implementiranje novih avtonomnih trajnostnih sosesk, je osrednji cilj članka oblikovanje interdisciplinarnega celovitega modela avtonomnih trajnostnih sosesk. Namen članka je ustvariti gradnike trajnostnega urbanizma, ki izhajajo iz primerov »dobrih praks« trajnostnih sosesk. Gradniki trajnostnega urbanizma bi lahko predstavljali novo perspektivo interdisciplinarnega urbanističnega načrtovanja, s posebnim poudarkom na družbeno-ekonomskih dejavnikih. Članek bo poskušal definirati konkretno shemo trajnostnih elementov, ki bi lahko olajšali oblikovanje novih trajnostnih sosesk. Strukturni model avtonomnih trajnostnih sosesk je lahko primeren kot orodje za uresničevanje strateških ciljev trajnostnega urbanizma in bi lahko nadgradil obstoječa orodja trajnostnega urbanega načrtovanja. Predlagani model, ki temelji na primerjalni analizi najboljših praks trajnostnih sosesk v Evropi, je sestavljen iz »štirih stebrov trajnostnega urbanega razvoja« (energetski steber in naravni viri, trajnostni promet, družbenoekonomsko ravnovesje in trajnostni urbanistični elementi).
COBISS.SI-ID: 285042432
Skupnostni centri predstavljajo pomembna družbena vozlišča in skupnostna stičišča soseske. Primerjalna analiza skupnostnih centrov je relevantna, ker ponuja celovit pregled skupnostnih aktivnostih, ki jih je mogoče aktivirati / inicirati v tovrstnih centrih. Revija je indeksirana v bazi SSCI in SCOPUS A2.Članek analizira pogosto prezrt urbanistični element: skupnostni center soseske oz. v ang. »Neighbourhood community centre« (NCC). Cilj članka je definirati, opisati in izpostaviti potencialno povezanost med stopnjo razvoja NCC in družbenimi vidiki trajnostnega razvoja lokalne urbane skupnosti. Glavni raziskovalni fokus vključuje mednarodno primerjalno analizo izvajanja in razvoja skupnostnih centrov v najbolj razvitih in izpostavljenih trajnostnih soseskah v Evropi. Končna mednarodna primerjalna analiza skupnostnih centrov v evropskih trajnostnih soseskah ponuja zelo specifične, konkretne in uporabne predloge, ki jih je mogoče prenesti na prihodnje skupnostne centre sosesk, z upoštevanjem in prilagoditvijo lokalnim specifikam mest.
COBISS.SI-ID: 35165021
Znanstveni članek je relevanten predvsem iz metodološkega vidika, saj vpeljuje inovativne vidike obravnavanja urbane skupnosti z novimi konkretnimi indikatorji, ki se nanašajo na področja demokracije, enakopravnosti, in spoštovanja različnosti. Revija je indeksirana v bazi SCOPUS A1. V članku avtor analizira in podrobno primerja družbeno strukturo lokalnega prebivalstva v dveh evropskih trajnostnih soseskah. Namen članka je razkriti oz. določiti urbanistične elemente, ki determinirajo družbene vidike trajnostnega razvoja. V članku je apliciran inovativni metodološki okvir oz. koncept "Just City" (Susan Fainstein), ki je sestavljen iz treh temeljnih vrednot: demokracije, pravičnosti in raznolikosti (v ang. »democracy, equity and diversity”), ki vključujejo več raziskovalnih determinant. Načela "Just City" dodajajo novo perspektivo pri razumevanju manifestacije lokalne skupnosti, socialne pravičnosti in lokalnega upravljanja. S pomočjo teoretskega okvira »Just City« je razčlenjena socialna struktura v obeh soseskah, z namenom določevanja »ravni urbane družbene vzdržnosti« (v ang. »urban social sustainability level«). Namen prispevka je odgovoriti na vprašanje: »Ali najbolje priznane trajnostne soseske vključujejo demokratične vrednote, zagotavljajo enakopravnost in spoštujejo (dopuščajo) raznolikost?«
COBISS.SI-ID: 35165533
Članek analizira ključne značilnosti prostorske porazdelitve kreativnih dejavnosti v Ljubljani in Ljubljanski urbani regiji. Posebna pozornost je namenjena analizi vzrokov zgoščevanja posameznih vej kreativnih dejavnosti na specifičnih lokacijah. Pri ovrednotenju dejavnikov, ki vplivajo na razporeditev kreativnih dejavnosti, se opiramo na uporabo GIS orodij. Vplivi dosežka se kažejo v analizi koncepta “centralnih krajev”, kjer so analizirani načini prostorskega grozdenja kreativnih podjetij v Sloveniji. Podatki s tega vidika opozarjajo na neskladnosti in omogočajo prilagajanje prihodnjih razvojnih politik (policy recommendations) v sektorju “kreativnih industrij” na območju Ljubljane in Slovenije. Metoda t. i. »kartiranja« (mapping) kreativnih ekonomij identificira vzorce zgoščevanja kreativnih dejavnosti in razkriva nekatere lokacijske pomanjkljivosti, ki so nastale ob odsotnosti jasnih razvojnih strategij kreativnih ekonomij v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 33860701
Dosežek se ukvarja s problematiko poklicne profesionalizacije in je bil pripravljen v souredništvu s profesorico Julio Evetts (Univerza Nottingham), ki je svetovno priznana avtorica na področju profesionalizacije. Revija je indeksirana v bazi SSCI in SCOPUS A2. Učinki se kažejo na razvoju proučevanja poklicne profesionalizacije, trga dela in razvoja izobraževalnih sistemov. Članek obravnava vprašanje, kako se kompleksnost praktičnega poklicnega znanja odraža in je povezana v vertikalnem razvrščanju izobraževalnih dosežkov. Teorija sociologije profesionalnih skupin jasno razlikuje med praktičnim tihim znanjem in eksplicitnim formalnim znanjem, ki je sistematizirano v izobraževalnih programih. Predpostavlja se, da poklici, katerih praktično delo je bolj zahtevno in kompleksno (npr. zdravniki in pravniki), potrebujejo univerzitetno izobraževanje, medtem ko izobraževalni programi drugih poklicev (npr. upravljalec strojev) ustrezno ostajajo na nižjih ravneh. Pri testiranju teh potrdilnih in raziskovalnih hipotez uporabljamo slovensko pilotsko raziskavo, ki vključuje 63 poklicnih skupin z zelo različnimi ravnmi formalne izobrazbe.
COBISS.SI-ID: 32206429
Članek obravnava problematiko komuniciranja arhitekturne prakse (oblikovanja) in urbanističnega načrtovanja z neprofesionalno javnostjo (prebivalstvom, šolarji, učitelji). Izoblikovana in predstavljena so digitalna orodja, ki omogočajo: a) boljše razumevanje ter zaznavo arhitekturnega oblikovanja in b) vzpodbujanje participativne komunikacije. Ta orodja so pilotno že del izobraževalnih programov v nekaterih osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Temeljna ugotovitev je, da v kurikulih šolskih programov ni dovolj ali sploh ne obstaja izobraževanje o “prostorski perspektivi” in “prostorski kulturi”, ki vključuje arhitekturno oblikovanje. Na osnovi preliminarne analize tudi ugotavljamo, da so digitalna orodja manj primerna za starejšo in manj digitalno dovzetno populacijo, zato je ključno, da so le-ta del izobraževalnih vsebin na vseh ravneh formalnega izobraževanja.
COBISS.SI-ID: 3187076
Lokalni razvoj mest ne določajo le nepolitični oz. tehnični ukrepi pripravljeni s strani strokovnjakov in javnih uslužbencev v občinah. Navedeni ukrepi so v resnici močno odvisni tudi od narave političnih odločitev in organiziranih lokalnih interesov. Pri načrtovanju lokalnega razvoja v mestih imajo zato znaten vpliv politične odločitve, ki jih politične stranke zapisujejo v svojih programih. Smeri lokalnega razvoja in dinamike rasti mest potemtakem ni mogoče v celoti razumeti brez temeljitega razumevanja stališč, predstavljenih v programih političnih strank. Ključni učinek navedenega prispevka je v izpostavitvi razlik v programih parlamentarnih strank, ki so povezane z lokalnim urbanim razvojem, v daljšem časovnem obdobju (od 1990 do 2014). Računalniško podprta tekstualne analize vsebine programov 96 strank in volilnih manifestov ugotavlja alarmantno sliko na političnem prizorišču Slovenije glede tematik povezanih z lokalnim razvoje mest. Analiza je pokazala, da večina strank uporablja koncepte lokalnega urbanega razvoja na deklarativni ravni, medtem ko dimenzije trajnostnega razvoja na urbanih območij praktično ni prisotne. Navedeni podatki v raziskavi s tega vidika delujejo kot usmeritveni mehanizem za pripravo drugačnih legitimizacijskih in potencialno tudi legalnih mehanizmov priprave programov političnih parlamentarnih strank v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 33386077
Prispevek je uvodnik v tematsko številko "Zaposljivost visokošolskih diplomantov v Evropi" iz perspektive glabalnih sprememb na podlagi mednarodne koordinacije DEHEMS projekta. Empirični članki posebne številke naslavljajo glavna področja prehoda diplomantov iz izobraževanja na trg dela: zaposlovanje in zaposljivost, ujemalni problem, razvoj posebnih kompetenčnih področij, nove certifikate na področju visokega šolstva ter lastno percepcijo akademikov pri podpori kariernih poti visokošolskih diplomantov. Ta tematska številka prinaša empirične ugotovitve, ki so pomembne za različne deležnike visokošolskega sistema in za strateški razvoj področja. Izbor člankov odraža potrebo po interdisciplinarnem znanstvenem pristopu, ki je povezan z združevanjem visokega šolstva in trga dela.
COBISS.SI-ID: 32338525