Materiali na osnovi Ni-GDC in Ni-SDC z modificiranimi mikrostrukturami so možni kandidati za anode v SOFC za vmesne temperature. Pri tem delu smo za pripravo kermetov uporabili modificirano sintezo zgorevanja s citrat-nitrati. Dokazano je bilo, da tehnika priprave zagotavlja naključno porazdeljene faze NiO in GDC ali SDC na nanometrski velikostni skali. Analiza mikrostrukture je pokazala, da je med sintranjem pod različnimi pogoji (od 1150 do 1400 ° C) faza NiO rasla hitreje od faze GDC ali SDC; vendar so faze ostale znotraj meja mikrometrov. Za opis celotne relativne električne prevodnosti kermetov smo uporabili sinusni približek spremembe prevodnosti za porozne materiale. Večja relativna gostota kermeta je povzročila izboljšanje električne prevodnosti. Najprimernejša temperatura sintranja, ki je zagotovila razmeroma majhna zrna in hkrati dovolj visoko električno prevodnost, je bila za oba materiala določena kot 1200 °C.
COBISS.SI-ID: 1537819075
Industrija proizvodnje aluminija z elektrolizo glinice še vedno išče izvedljivo in okolju sprejemljivo rešitev za predelavo izrabljenih katodnih odpadkov (IKO) kot edinega preostalega nerecikliranega nevarnega odpadka. Obdelava IKO odpadkov predstavlja globalni izziv za primarno industrijo aluminija, nastajata dve vrsti ostanka in sicer pretežno ogljični material (first cut - FC) z vsebnostjo ogljika nad 50 % in opečni material iz ognjevzdržne šamotne opeke imenovan SC (second cut material – SC). Ta del vsebuje pretežno material šamotne opeke in malo ogljičnega dela. V predstavljenem prispevku so bile raziskane različne možne rešitve tega problema. Pregledane in obravnavane so bile različne rešitve nastale do današnjega časa. Glede na strukturo ostanka IKO, deklariranega kot nevernega odpada smo se posvetili kemijskim metodam predelave IKO nenevarne in tržno zanimive materiale. Laboratorijske raziskave so pokazale, da parcialne rešitve ne dajejo ustreznih končnih rezultatov temveč so potrebne celovite rešitve. Sistematične in sistemske - celovite rešitve omogočajo vključevanje v krožno gospodarstvo vseh komponent IKO. Enostopenjske metode obdelave IKO niso mogoče zaradi njegove kompleksne sestave in strukture. Proces reaktivne ekstrakcije je pokazal možnosti predelave IKO v tržno zanimive in koristne materiale. Z interdisciplinarnim pristopom k celovitemu reševanju problema predelave IKO smo odprli možnosti razvoja nove tehnologije za predelavo IKO v proizvode, ki jih je mogoče uporabiti v verigi lokalnega krožnega gospodarstva.
COBISS.SI-ID: 1478314
Aluminijev prah je resna nevarnost eksplozije v procesni industriji. Zato vsaka ocena tveganja zahteva poznavanje podatkov, ki se nanašajo na eksplozijsko nevarnost prahu. Poročajo o nekaterih eksperimentalnih rezultatih, ki pojasnjujejo vpliv velikosti in porazdelitve delcev, specifične površine in gorljivih sestavin različnih aluminijastih prahu na njihovo občutljivost in jakost eksplozije aluminija v prahu. Analizirani so bili trije vzorci aluminija v prahu z različnimi velikostmi delcev. Rezultati razkrivajo izjemno visok najvišji dvig tlaka za enega od vzorcev, ki ga je mogoče pripisati hibridni eksploziji, ki jo povzroči prisotnost gorljivih dodatkov v prahu. Rezultate smo primerjali z razpoložljivimi literarnimi podatki za podobne prašine, ki kažejo, da je treba enemu od analiziranih praškov dati višjo klasifikacijo zaradi večje K st vrednosti, kar pomeni tudi večje tveganje za eksplozijo. Prisotnost gorljivih dodatkov v prahu zmanjšuje občutljivost aluminija v prahu, hkrati pa bistveno poveča resnost eksplozije prahu. Sklepamo lahko, da dva od treh preiskovanih primerov kažeta pomembno razliko v primerjavi s podatki iz literature, vendar iz različnih razlogov.
COBISS.SI-ID: 1466794
Biooglje (angl. Biochar) je z ogljikom-bogat material, proizveden s pirolizo iz neoporečnih naravnih ligno-celuloznih materialov in mora ustrezati strogim kriterijem kakovosti za uporabo v agro-ekosistemih. Pravilna piroliza poteka v območju od 450 do 550 °C, pri čemer mora oglje vsebovati več kot 50 % C, da lahko produkt deklariramo kot biooglje. Pri nižji temperaturi dobimo več hlapnih komponent in manjšo obstojnost oglja v tleh. S hranili obogatenim bioogljem pozitivno vplivamo na talni agroekosistem. Poveča se poroznost in sorpcijska zmogljivostjo tal, redoks lastnosti in nevtralizacijska kapaciteta, sposobnost zadrževanja vode v tleh in vezava hranil v tleh. Z bioogljem dolgotrajno odvzamemo (sekvestriramo) ogljik iz atmosfere. Slovenija ima s pridobivanjem biooglja možnost uveljavitve krožnega gospodarstva in verige dodane vrednosti, od priprave lignoceluloznih materialov, ki jih imamo v izobilju, preko strokovno vodene pirolize, do pravilne uporabe biooglja v kmetijstvu za izboljšavo tal.
COBISS.SI-ID: 1538111171
V prispevku smo preučevali hibridne eksplozije, vpliv dodatka plina k disperziji prahu in razlike med prašnimi in hibridnimi eksplozijami. Prilagodili smo obstoječo eksplozijsko komoro, da omogoča izvajanje hibridnih eksplozij. V prispevku bo predstavljen postopek izvajanja hibridnih eksplozij, rezultati eksplozijskih parametrov in primerjava med dobljenimi rezultati prašnih in hibridnih eksplozij nikotinske kisline in koruznega škroba. Rezultate smo primerjali z literaturnimi podatki. Na prilagojeni eksplozijski komori smo določili pmax, (?p/?t)max in minimalno eksplozijsko koncentracijo. Nikotinski kislini in koruznemu škrobu smo z analizo velikost in porazdelitve velikosti delcev določili d50, dmodus in dpovprečna. Na podlagi DTA analize smo določili toplotne spremembe pri reakciji ter s pomočjo TG in DTG analize določili vsebnost vlage v posameznem vzorcu. Na podlagi zgoraj navedenih parametrov in metod smo potrdili naslednje hipoteze. Z dodatkom vnetljivega plina, ki ni zrak, se zniža minimalna eksplozijska koncentracija za določen prah. Z dodajanjem vnetljivega plina h disperziji prahu, se znižuje koncentracija prahu potrebna za dosego maksimalnega tlaka in maksimalnega porasta tlaka. Vsebnost vlage v koruznem škrobu zmanjša burnost in silovitost reakcije.
COBISS.SI-ID: 1538296515