Glavni namen elaborata je pridobiti pregled poteka procesa pirolize v piroliznem reaktorju z redukcijsko atmosfero in direktnim zgorevanjem plinske faze ter posledično direktnim prenosom toplote na svežo biomaso. Reakcijske razmere v reaktorju z redukcijsko atmosfero in direktnim prenosom toplote (RA-DP) so v precejšnji meri drugačne od razmer v idealnih reaktorjih (TG in DTA) kot v drugih indirektnih reaktorjih. Pomembna razlika nastaja v prvem delu procesa pri prenosu toplote na svežo biomaso - ogrevanje sveže biomase. V drugem delu, ko deli mase dosegajo temperaturo pirolize poteka sam proces postopoma, glede na velikost delcev, proti njihovi sredini. V tretjem in zadnjem delu oglenenja je potrebno zagotoviti celotno pretvorbo lesnih sekancev v oglje. Pri tem je pomembno še zagotoviti, da ostanek katranov, merjen kot PAH-i ne presega dovoljene meje. Ta izločilni kriterij za biooglje (BO) dosežemo z dovolj dolgim zadrževalnim časom v temperaturi pirolize (žarjenje). Vse omenjene čase povežemo v verigo zadrževalnih časov vhodne surovine v reaktorju. Takšen čas predstavlja tudi podlago za načrtovanje in preverjanje volumna reaktorja glede na potrebno kapaciteto naprave. Ker je v dobavni verigi pirolizne naprave vključeno tudi sušenje je tudi to predmet analize v tej študiji. Ključni in končni rezultat študije so potrebni zadrževalni časi procesnih naprav v dobavni/transportni verigi pirolizne naprave predvsem pa v njenem reaktorju. Podatki o času prestavljajo tudi osnovni podatek za povečevanje pri izračunavanju potrebne kapacitete naprave.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 26711352V sklopu RR razvijamo pirolizno peč s kapaciteto 20 kg/h vhodne surovine - sekancev. Pri nadaljevanju razvoja peči potrebujemo sušilno komoro za sušenje 20 kg/h sekancev. Dodatna naprava za sušenje sekancev je potrebna v sklopu naprave za pirolizo, ker suhost vhodnega materiala vpliva na potek procesa. Da bi zagotovili vedno enake pogoje, ne glede na vlažnost vhodnih sekancev, je potrebno njihovo sušenje. Da bi vse omenjene zahteve združili, smo uporabili zamisel ekstenzivnega sušilnika z mirujočim slojem, kjer lahko praktično vsako biomaso osušimo do želene končne ravnotežne vlažnosti. Sušilna naprava mora obratovati pri nizki temperaturi sušenja, da bi lahko uporabila toploto na nizkem nivoju, ki jo sicer ne moremo kot končni produkt prodajati končnim uporabnikom. Naprava mora ob tem omogočati tudi nadgradnjo v smislu dogradnje dodajalnega transporta in velikega skladiščnega silosa, v katerega bi se dobavljali sveži sekanci, skladiščili, nato pa dozirali v sušilno napravo bodisi ročno z dodajalno žlico ali pa avtomatično s pomičnim dnom in dodajalnim polžem ali transportnim trakom. V pričujočem elaboratu je potrebno zamisel ekstenzivnega sušilnika razdelati do nivoja načrtovanja in vključitve v proces pirolize. Potrebno je zagotoviti ustrezno nizko investicijsko vrednost naprave in dovolj nizke obratovalne stroške, da ne bodo pomembno vplivali na končno ceno celotne pirolizne naprave in njene obratovalne lastnosti.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 26708024DIIP študija se loteva ključnih vprašanj vpliva izvedbe na reševanje problematike odstranjevanja presežnega mulja/blata ČN – (MČN). Kot je znano postaja problem trajnega in ekonomsko učinkovitega odstranjevanja MČN zelo velik. V okviru raziskovalnega dela smo v raziskavah uporabe biooglja ugotovili možnosti uporabe biooglja za učinkovito sušenje MČN, ki vsebuje do 80 % vode. Raziskave so pokazale tudi možnost uporabe pirolize za termično izrabo suhega MČN in pridobivanja lastnega oglja, s katerim je mogoče izvajati učinkovito sušenje. V nadaljevanju smo razvili in preizkusili na pilotnem nivoju tehnologijo za učinkovito predelavo MČN v preostanek pepela, iz katerega bo mogoče v bodoče izločiti fosfor- P kot kritično surovino. Že v procesu sušenja in pirolize se količine preostanka zmanjšajo za vsaj 80 %. Da bi prikazali učinkovitost in upravičenost nove tehnologije smo izdelali DIIP za postopno izgradnjo prve demonstracijske naprave preko gradnje delne pilotne naprave (v fazi I) do industrijsko delujoče naprave polne kapacitete (faza II). Na podlagi spoznanj iz raziskav možnosti predelave MČN in raziskav produkta – procesa - opreme je bilo možno zgraditi pilotno testno napravo in pridobiti dovolj spoznanj za izdelavo DIIP. Izdelava DIIP za nove tehnološke rešitve in njihov prenos v industrijsko prakso ni mogoč brez raziskovalnih spoznanj, saj informacij in podatkov o bilancah in tehnoloških rešitvah ni na voljo.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 16104195Glavni cilj smernic je razširjanje znanja in ponovitev rezultatov projekta LIFE BRAVER, doseženih v sodelujočih državah in regijah EU (Slovenija, Češka, Italija, Španija, Ciper). Dokument zajema zbirko evropskih, nacionalnih in regionalnih regulativnih izboljšav, spodbud in drugih ukrepov za organizacije z okoljskim sistem EMAS, saj EMAS predstavlja orodje za prehod v krožno gospodartsvo. Smernice bodo tako v podporo in olajšanje izvajanja ukrepov spodbudb v državah članicah EU z namenom večjega vključevanja podjetij v shemo EMAS: - evropska raven: osredotočenost na prihodnje poenostavitve na evropski ravni, usmerjene v študije nacionalnih institucij o možnih prihodnjih spremembah na področju okoljske zakonodaje; - nacionalna/regionalna raven: namenjena možnim načinom razvoja regulativnih ukrepov in okvirnih zakonov v smislu boljše pravne ureditve in regulativnih olajšav za EMAS; Ta smernica predstavlja metodološko orodje za operativno izvajanje prednostnih nalog, sprejetih s programi EU, in se lahko šteje kot tehnična referenca za pripravo Zelene knjige o boljši okoljski ureditvi, namenjeni spreminjanju zakonodajnih referenc EU.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 26712376Osnove učinkovitosti CAPEX in OPEX naložbe v obnovo rafinerije sladkorne pese - projekt ni samostojna postavka, ampak na njih vpliva kakovost virov, zmogljivost in stabilnost, nato sledi proizvodna zmogljivost sladkorja in tehnologija sladkorja ter kot tretje, povpraševanje in okoliščine trga. Zmogljivost proizvodnje sladkorne pese, kakovost in stabilnost so signifikantni, medtem ko njihovi stroški predstavljajo velik strošek v OPEX rafinerije sladkorne pese. Faktor zmogljivosti pokriva dovolj razpoložljivih zemljišč za pridelavo sladkorne pese (in dober položaj v sistemu kolobarjenja) in sodobni kmetijski ukrepi, ki se uporabljajo za zagotavljanje pridelka pese in vsebnosti saharoze. Na podlagi pilotne proizvodnje pese v zadnjih dveh letih je mogoče zagotoviti donos 70 t/ha sladkorne pese na hektar in vsebnost saharoze med 16 in 17%. Takšni podatki, podprti z izvajanjem novih kmetijskih ukrepov, kot so najboljša selekcija semen, dober položaj v sistemu kolobarjenja, namakalni sistem, razvoj tal »brez oranja«, uporaba biooglja in ekološko trajnostne kemikalije za zaščito pridelkov zagotavljajo stabilnost proizvodnje sladkorne pese za daljše obdobje. V osnovi naložba predstavlja tipičen primer okoljsko usmerjene družbene (gospodarske) proizvodnje, temelječe na proizvodnji infrastruktura. Kmetijstvu zagotavlja dodano vrednost s pomočjo razširjenega sistema kolobarjenja.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 16252675