Predmet patenta je naprava za pridobivanje biooglja in toplote iz biomase in metoda v zvezi s tem oziroma natančneje naprava in metoda za izvajanje počasne pirolize suhih biomas v redukcijski atmosferi za pridobivanje biooglja in toplote.
F.33 Patent v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 26239544Blato komunalnih čistilnih naprav (B-KČN) kot ostanek prizadevanj po zbiranju in čiščenju odpadnih voda ostaja še naprej nerešen problem vključevanja v različne krogotoke njegove dokončne uporabe. V raziskavi smo se osredotočili na obravnavo relevantnih in aktualnih tehnologij, njihovih kombinacij in optimiranja ter povezav v ustrezen poslovni model, da bi dosegli ekonomičnost investicije v tehnologijo ter nadalje smiselno in trajnostno obratovanje. S pregledom analize investicijskih (InvSTR) in obratovalnih (ObrSTR) stroškov ter končne lastne cene (LC) predelave B-KČN, smo želeli prikazati možnosti tehno-ekonomske analize za ugotavljanje vplivnih dejavnikov investicije. Z optimiranjem ključnih dejavnikov investicije in vključevanjem v poslovni model je mogoče doseči optimum rezultatov investicije v obdobju VR, nato pa tudi zagotoviti trajnostno in smiselno obratovanje tehnologije. Obravnavamo tehnologijo sušenja B-KČN s tračnim in solarnim sušilnikom ter povezavo pirolize osušenega B-KČN s solarnim sušilnikom.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 26099256Skoraj 60% Slovenije je pokrito z gozdovi in je ena od najbolj gozdnatih držav na svetu. Uvršča se na 4. mesto med evropskimi državami in med 30 državami na svetu. V zadnjih 15 letih smo v povprečju zaradi rednega (2/3) in sanitarnega (1/3) poseka lesa posekali približno 3 milijone m3 dreves na leto. Leta 2014 je ledolom poškodoval več kot polovico slovenskih gozdov. Zaradi posledic okužbe podlubnikov je Slovenija od leta 2014 iz sanitarnih razlogov posekala 4 milijone m3 dreves letno. Slovenija je tako zbrala ogromne količine sekundarnega in odpadnega lesa, ki ima nizke cene (30 - 60 $ za m3). Zato ima možnost, da postane proizvodnja bioglja na lesni osnovi učinkovita. Raziskovalna skupina se je ukvarjala s termoanalitičnimi poskusi z gozdovi bukve, smreke in hrasta, ki predstavljajo večino slovenskih gozdov; 32%, 31% oziroma 7%. Preučevali smo vpliv pogojev pirolize, kot so hitrost segrevanja, temperatura pirolize, čas, atmosfera na izkoristek biooglja, njene površinske lastnosti, vsebnost ogljika in hlapnih organskih snovi v biooglu. Določeni so optimalni pogoji pirolize za različne surovine. Nadaljnje raziskave so osredotočene na vpliv pogojev pirolize na policiklične aromatske ogljikovodike (PAH) in kapaciteto izmenjave kationov (CEC), pa tudi na serijski reaktor do 2 L in 2 m3, ki bo proizvedel dovolj biooglja za kmetijske poskuse.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 1537903811Peletiziran digestat komunalne čistilne naprave je biomasa z visokim deležem anorganskih snovi. Sestava biomase je primerna za energijsko in snovno izrabo, zato sta njuna najpogosteje uporabljena končna postopka predelave[1]: i) R1 - uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije in ii) R3 - recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem in drugimi procesi biološkega preoblikovanja, kamor spadata tudi uplinjanje in piroliza). Piroliza zaradi svojih raznolikih končnih produktov predelave vedno bolj pridobiva na pomenu. Pri pirolizi s temperaturno obremenitvijo biomase v območju od 450 oC do 600 oC predstavlja nastalo biooglje največji masni delež končnih produktov. Zaradi vsebujočih hraniv ga je smiselno uporabiti kot gnojilo. S semi-pilotno napravo smo izvedli pirolizo peletiziranega digestata velike čistilne naprave. Dobljene končne produkte smo smiselno ovrednotili glede na njihovo možno trajno uporabo. V prispevku je prikazana deklaracija kakovosti dobljenega biooglja in presoja rezultatov glede na zahteve evropskih smernic za kakovost biooglja, ki se lahko uporablja v kmetijstvu. Osnovna karakterizacija v skladu z navedenimi smernicami je, da je dobljeno biooglje zaradi nizkega molarnega razmerja H/Corg stabiliziran trdni produkt pirolize, vendar pa zaradi nižje vsebnosti TOC le pirogen karboniziran material (PMC).
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 1537932483Predstavljen je vidik uporabe peletiziranega digestata (v nadaljevanju peleti) komunalne čistilne naprave (KČN), ki je nenevaren odpadek s klasifikacijsko številko 19 08 05. Iz rezultatov raziskav smo sklepali, da se lastnosti peletov skozi koledarskego leto bistveno ne spreminjajo ter da so peleti zaradi svojih lastnosti primerni za energijsko izrabo oz. za mono-sežig. Ker je celovit pristop h končni obdelavi odpadkov osnovno vodilo ravnanja z odpadki, je potrebno primerno obravnavati tudi pepel, ki nastaja pri sežigu peletov in ga smiselno umestiti v postopke snovne izrabe v smislu »zero waste« principa in krožnega gospodarstva. Lastnosti granul pepela so odvisne od temperature žganja, zato je potrebno pepel natančno karakterizirati, saj je poznavanje njegovih svojstvenih morfoloških in fizikalno-kemijskih lastnosti, ključnega pomena za določanje njegove nadaljnje uporabe.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 1537932995