S tem prispevkom prvič poročamo o uspešni pripravi začetne raztopine zlatega (III) nitrata (Au(NO3)3) na osnovi vode, za uporabo pri ultrazvočni razpršilni pirolizi (USP). Zaradi nizke topnosti zlatega nitrata v vodi smo raztopino pripravili v re-fluksnih pogojih, z dušikovo kislino (HNO3) kot topilom in amonijevim hidroksidom (NH4OH) kot nevtralizatorjem. Tako pripravljena začetna raztopina je omogočila sintezo zlatih nanodelcev (AuNPs) z USP in in-situ nastajanje NO2- in NO3-ionov z nizko koncentracijo, ki so se zbirali v deionizirani vodi v zbiralnem sistemu. Ti ioni dokazano delujejo kot stabilizatorji za AuNPs. Preiskave so pokazale, da so bili AuNP mono-dispergirani s sferično obliko in porazdelitvijo velikosti v treh skupinah: prva vsebuje 5,3% AuNPs z 2r (15 nm, druga vsebuje 82,5% AuNPs z 2r med 15 nm - 200 nm in tretja vsebuje 12,2% AuNPs z 2r) 200 nm. UV-vis spektroskopija je pokazala maksimum absorbance AuNPs pri 528 nm. Poleg tega se je z opazovanjem s TEM (STEM) pri najmanjših AuNP-jih (2r (5 nm) pojavila koalescenca na atomskem nivoju, katero je povzročila interakcija delcev z elektronskim žarkom. Prepoznane so bile štiri stopnje postopka rasti delcev: (i) gibanje in vrtenje AuNP-jev, (ii) "necking" mehanizem (elektrokemijsko sintranje) (iii) orientacijska poravnava in pritrditev na skladnih kristalnih ploskvah, in poznejše (iv) preoblikovanje AuNP-jev preko površinske difuzije. To zagotavlja pomemben vpogled v proces oblikovanja/sinteze AuNP-jev.
COBISS.SI-ID: 21568022
Invencija »Izdelava visokotrdnostnih in temperaturnoobstojnih aluminijevih zlitin utrjenih z dvojnimi izločki« je povezana z visokotrdnostnimi in temperaturno obstojnimi aluminijevimi zlitinami. V patentu je opisana kemijska sestava aluminijevih zlitin in postopek njihove izdelave.
COBISS.SI-ID: 21649686
Vzorce Nitinola smo oksidirali z različnimi postopki, s ciljem izboljšave njihove biokompatibilnost in preprečitve sproščanja Ni. Razvoj površine oksidnih filmov smo spremljali z Auger elektronsko spektroskopijo (AES). Edini postopek, ki je privedel do tvorbe oksidnih filmov brez niklja, je vključeval predhodno obdelavo z vodikovo plazmo 10 sekund, nato pa obdelavo s plazmo, sestavljeno iz 90% H2 in 10% O2. Optična emisijska spektroskopija je pokazala izjemno visoko frakcijo disociacije za molekule vodika in kisika pri izstopni moči 600 W, kjer je bila svetlobna plazma koncentrirana v volumnu okoli 0,1 dm3. Izjemna kemijska reaktivnost take plazme je povzročila tvorbo oksidnega filma v približno 15 s, kar pomeni, da je prišlo do zunanje oksidacije. Raziskave biokompatibilnosti, izvedene v skladu s standardnim protokolom ISO z uporabo celic L929, so pokazale odsotnost kakršnih koli citotoksičnih učinkov, ki bi lahko bili posledica stika med biološkimi materiali in nikljem. Preiskava sproščanja niklja v vzorcih, izpostavljenih Hankovi raztopini, izmerjena z ICP-OES, je pokazala zanemarljive koncentracije Ni.
COBISS.SI-ID: 21981974
Znotraj strokovne literature je moč najti mnoga opazovanja številnih eksperimentov, ki opisujejo izredno počasno kinetiko tvorbe bainita pri nizkih temperaturah. Ta pojav je tako prevladujoč, da se smatra kot intrinzična lastnost bainitne transformacije že od njenega samega odkritja, kjer je potekala tvorba spodnjega bainita 10 dni pri temperature 200°C. Nov pristop oblikovanja kemijske sestave in koncept kinetične aktivacije bainita (KAB), pa omogočata, da se časi transformacije v bainit bistveno skrajšajo do reda nekaj sekund. Tako nastali bainit je lahko izjemno fini in dosega trdoto do 66HRC po kaljenju v olju. Kar omogoča doseganje nateznih trdnosti tudi do 2800MPa. Izvedbe z visoko vsebnostjo zadržanega avstenita pa lahko izkazujejo pretežno homogene raztezke zahvaljujoč TRIP učinku. Ta prispevek se osredotoči na karakterizacijo mikrostrukture teh jekel z uporabo svetlobne, poljsko emisijske rastrske elektronske mikroskopije (FESEM), in visoko-ločljivostne presojne elektronske mikroskopije (HRTEM), ter določitev mehanskih lastnosti med kontinuirnim ohlajanjem.
COBISS.SI-ID: 21792790
V članku je predstavljena sinteza bimetalnih submikronskih delcev Fe/Au z ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP). Kombinacija feromagnetnih delcev Fe z nanodelci zlata (AuND), ki imajo površinsko plazmonsko resonanco je pridobila veliko zanimanja za biomedicinske in druge aplikacije. Začetne raziskave izdelave Fe/Au delcev z USP so bile izvedene s ciljem preučevanja mehanizmov nastajanja teh delcev. Za izdelavo delcev Fe oksida in ugotavljanja vpliva na morfologijo delcev so bile najprej uporabljene tri prekurzorske raztopine soli (Fe acetat, Fe nitrat in Fe klorid). Karakterizacija se je izvedla z vrstično in transmisijsko elektronsko mikroskopijo (SEM in TEM) ter z disperzijsko rentgensko spektroskopijo (EXD). Te prekurzorske raztopine soli omogočajo nastanek treh vrst submikronskih delcev - primarne mrežaste nanodelce, sferične delce in nepravilne delce. Za sintezo z USP smo zatem uporabili različne kombinacije prekurzorskih raztopin soli Fe in Au. Dobljeni delci so bili karakterizirani in primerjani, preiskava je pokazala podobnosti pri nastajanju delcev čistega Fe oksida in Fe/Au delcev. Analizirali smo učinke uporabe različnih soli za tvorbo ugodnih morfologij delcev Fe/Au. Kombinacije Fe klorida/Au klorida in Fe klorida/Au nitrata v raztopini prekurzorja kažejo na možnost sinteze bimetalnih Fe/Au submikronskih delcev z USP procesom.
COBISS.SI-ID: 21363478