Proizvodnja, predelava in poraba v slovenskem kmetijskem prostoru sta razdrobljeni zaradi fizičnih omejitev (72,4% ozemlja, označenega kot OMD), in družbeno-geografskih dejavnikov. Na podlagi razpoložljivih podatkov razpravljamo o petih ključnih gradnikih sedanjega slovenskega agrarnega prostora (razpoložljivo zemljišče, upravljanje sprememb, integrirano krožno gospodarstvo, prilagodljive politike in fleksibilnost institucij). Medsebojne povezave med gradniki oblikujejo usmeritve za posodobitev pribl. 70.000 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Koeksistenca treh posodobitvenih poti, tj. samozadostnost, različne oblike pluriaktivnosti ter majhna intenzivna in inovativna modernizacija, ustvarja kompleksen mozaik. stem postaja upravljanje večnamenskega in večstrukturnega kmetijskega prostora vse zahtevnejše.
COBISS.SI-ID: 64346722
Sodobno podeželje je izjemno raznolik, dinamičen in spremenljiv večfunkcijski prostor. Trajnostni razvoj podeželja, ki je cilj razvojnih politik, kvalitativno in kvantitativno preučujemo preko prepoznavanja različnih oblik in stopenj prožnosti relevantnih akterjev. Družinske kmetije imajo pomembno vlogo pri razvoju evropskega in slovenskega podeželja, čeprav njihovo število stalno upada. Zato je potrebno raziskati, kako in na katerih področjih naj bi bile kmetije prilagodljive oz. prožne, da bi prispevale k udejanjanju trajnostnega razvoja podeželja v Sloveniji. Pri pojasnjevanju prožnosti smo uporabili t. i. prilagoditveni cikel (Darnhofer in sod., 2016), s katerim zajamemo nelinearne dinamike družbeno-okoljskih sistemov in kvalitativno ponazorimo različne vrste sprememb. Gre za kontinuiran proces, ki ga sestavljajo štiri faze. V (1) fazi rabe je kmetovanje prilagojeno okolju in usmerjeno k povečanju učinkovitosti, kmetija izvaja drobne prilagoditve; (2) v fazi ohranjanja je delo na kmetiji racionalizirano, uniformirano, povečana je stabilnost, kmetija izvaja le nujne spremembe; (3) v fazi razbremenitve kmetija deluje utečeno, vendar ji vsaka drobna sprememba povzroča negotovost, ogroža njeno organizacijo, kar od kmetije zahteva kreativno eksperimentiranje, inovacijo in preusmerjanje; v (4) fazi reorganizacije kmetija vzpostavi nove povezave, uporabi nove vire in jih poveže na neobičajne načine. Prožna kmetija torej predstavlja družbeno-okoljski sistem, ki mora biti sposoben upravljati prilagoditveni cikel. Z družbenimi in drugimi spremembami v kmetijski dejavnosti so tudi na kmetijah vse bolj pogoste negotove faze: kmetija se mora naučiti reagirati na motnje, blažiti šoke, se prilagoditi spremembam in (razmeroma hitro) oblikovati nove, prožnostne vzorce delovanja.
COBISS.SI-ID: 63692898
V znanstveni monografiji, ki predstavlja primerjalno študijo turizma na območju dnevnih migracij v različnih evropskih državah, predstavljamo odnos med ponudbo in povpraševanjem na področju turizma na kmetiji. Prispevek se osredotoča na prikaz prostorske razporeditve turističnih kmetij v Sloveniji in analizira njihovo ponudbo (gostinske in negostinske storitve na kmetiji z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji). Obenem ugotavlja, da je delež turističnih kmetij v turističnem obisku zelo skromen in prinaša dva zaključka. (1) Turistične kmetije so s pomočjo Združenja turističnih kmetij Slovenije že izdelale strategijo naslavljanja različnih ciljnih skupin. Sodobni obiskovalci tako večinoma zahtevajo čedalje več in večjo individualizacijo programov. Le-to bo za turistične kmetije pomenilo čedalje večji pritisk za sprotno prilagajanje zahtevam in pričakovanjem raznovrstnih skupin obiskovalcev ob dejstvu, da morajo turistične kmetije ohraniti glavne privlačnosti svoje turistične ponudbe (domačnost, domača hrana in pijača, sledljivost izvora prehranskih izdelkov, neuniformirana ponudba ipd.). (2) Marketing storitev turističnih kmetij večinoma poteka preko Kataloga turističnih kmetij in e-portala, ki je številne kmetije na območju dnevne migracije in tudi na bolj odmaknjenem podeželju postavil na turistični zemljevid. Če bi turistične kmetije želele in zmogle sprejeti bolj konstanten dotok obiskovalcev, bi morale med drugim bolj aktivno (kot je to analizirano na primeru Goriških brd) poseči v oblikovanje destinacijskega marketinga.
COBISS.SI-ID: 64360034