Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do...
COBISS.SI-ID: 5157030
V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic.
COBISS.SI-ID: 5106086
Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali...
COBISS.SI-ID: 5312678
V Alpah prevladujejo večnamenski gozdovi in so razvrščeni glede na njihovo glavno funkcijo v proizvodne, varovalne ali rekreacijske gozdove. Pomen ene od teh funkcij ne izključuje vseh drugih, čeprav le to vpliva na gospodarjenje, ki zagotavljati poudarjeno funkcijo. To velja tudi za varovalne gozdove, s katerimi je potrebno gospodariti tudi skladno z sekundarno proizvodno in rekreativno funkcijo. Gospodarjenje je bistvenega pomena, saj vpliva na zdravje gozdov, zato je nujna občasna izvedba sečnje. Vendar pa so fizični pogoji, ki so povezani z varovalnimi gozdovi (npr. izjemno strm teren, občutljiva tla, oddaljena lokacija itd.) ter gozdno-gojitvene smernice, prilagojeni omejitvam pridobivanja lesa, kar dodatno otežuje gospodarjenje. Za doseganje okoljske, socialne in finančne trajnosti je potrebna posebna oprema za spravilo in novi pristopi k pridobivanju lesa. Ta študija poroča o žičnem spravilu lesa v varovalnih gozdovih v pogojih, ki so značilni za razmere, s katerimi se srečujejo v tej vrsti gozda. Učinek spravila lesa je bil 6,1 m3 SMH-1 za prečno razdaljo spravila 135 m, povprečno breme 0,88 m3 in razdaljo zbirana 20 m. Od preostalih dreves v sestoju je bilo 27,1% poškodovanih zaradi sečnje, spravila lesa ali kontakta z padajočimi skalami. Padajoči kamni imajo velik vpliv na kakovost hlodovine in posledično njeno vrednost.
COBISS.SI-ID: 5120166
Podajamo poglobljene rezultate Slovenskih raziskav s področja poškodb sestojev. V sestojih ugotavljamo poškodovanost po delu s strojno sečnjo od 13,1 do 36,4%. Večjo poškodovanost ugotavljamo v zgodnjih redčenjih bukve (16,4%), kot v zgodnjih redčenjih smreke (13,1%). Pri delu s kombinirano strojno sečnjo ugotavljamo dobre rezultate (23,9%) poškodovanost. Prisotnost starih poškodb je variirala med 78,5 in 34,8 %, več poškodb je bilo v starejših sestojih, manj pa v mlajših. Največ poškodb je bilo ugotovljenih na deblu, sledi korenovec in korenine. Poškodb na deblu ni bilo ugotovljenih nikjer, kjer je bila prisotna čista strojna sečnja. Situacija je drugačna na objektu Rog, kjer je bila prisotna kombinirana strojna sečnja, saj se tukaj poškodbe debla pojavljajo. Ugotavljamo, da je na razlesnici najmanj poškodb sestoja, medtem ko smo na večini objektov opazili več poškodb v sestoju, kot ob vlakah. Velikost poškodb je precej različno porazdeljena in variira od objekta do objekta. V splošnem lahko trdimo da se večje poškodbe pojavljajo na večjih drevesih, vendar je obratna smer trenda tudi mogoča. Ugotovili smo , da je številčno v sestoju največ majhnih poškodb, manj pa velikih.
COBISS.SI-ID: 293157376