Vrstno bogata travišča (naravna in polnaravna) so iz različnih razlogov (sprememba tradicionalnega upravljanja, opuščanje in zaraščanje ali intenziviranje (evtrofikacija, fragmentacija…) eden od najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi. Z namenom spremljanja sprememb floristične sestave vrstno bogatih travišč zaradi intenziviranja rabe smo v zahodnem delu Slovenije na stičišču Alp, dinarskega in submediteranskega območja (kraška regija) izbrali 15 kmetij. Gre za eno izmed žarišč biotske pestrosti v Evropi. Izbranih je bilo petnajst kmetij in na vsaki kmetiji dve lokaciji z znano, a različno intenzivnostjo kmetovanja (zlasti glede gnojenja). Na vzorčnih parcelah (25 m2) so bili narejeni vegetacijski popisi, zbrani vzorci tal, določeni so bili pridelki krme/biomase in popisani načini gnojenja. Gnojenje ni vplivalo na število rastlinskih vrst (povprečno 36,6 v primerjavi s 40,1 vrste na negnojenih parcelah). Le delež metuljnic je bil večji na parcelah z večjo vsebnostjo P2O5 v tleh. Večji delež vrst, pomembnih za ohranjanje narave, je bil ugotovljen na negnojenih parcelah, vendar je bil le ta v pozitivni korelaciji s pH vrednostjo tal, ne pa z vsebnostjo K2O in P2O5 v tleh. Za krmo iz območij, kjer so bile ugotovljene vrste, pomembne za ohranjanje narave, je bila značilna manjša vsebnost neto energije za laktacijo. Med invazivnimi tujerodnimi vrstami je bil Erigeron annuus najpogostejši na gnojenih parcelah.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 43258925Suhi, vrstno bogati travniki so (poleg mokrišč) eden najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi zaradi sprememb v tradicionalnem gospodarjenju, ki se kažejo v intenziviranju rabe zemljišč (evtrofikacija itd.) ali njihovemu opuščanju in ponovnemu zaraščanju. Tekom dolgotrajnega gnojilnega poskusa, ki je bil zasnovan leta 1983 na kraškem suhem travniku v bližini vasi Rožice v submediteranski Sloveniji, smo spremljali vrstno pestrost rastlin, pridelek sena in njegovo krmno vrednost. Na 36/38 izbranih ploskvah, velikosti 4 x 4 m, smo izvajali poskus z 9 različnimi tretmaji gnojenja v 4 ponovitvah, od katerih sta 2 tretmaja ostala negnojena (kontrola). Na vsaki ploskvi (16 m2) smo odvzeli vzorce zemlje in košeno rastlinsko biomaso, ter ovrednotili krmno vrednost te biomase. V obdobju 2002–2018 smo na naključno izbranih ploskvah izvajali vegetacijske popise za spremljanje floristične sestave in številčnosti vrst glede na različne načine gnojenja. Rezultati so pokazali, da se število vrst ob uporabi različnih kombinacij in količine gnojil zmanjša. Največja pestrost vrst (povprečje: 42; min: 35; maks: 46) je bila zabeležena na negnojenih ploskvah, ki so se statistično značilno razlikovale od vseh kombinacij gnojenja, razen od gnojenja izključno z N. To je bilo tudi najbolj spremenljivo po številu vrst, medtem ko je gnojenje s PK odstopalo po velikem številom vrst (povprečje: 39). Najmanjše število vrst (povprečje: 29; min: 22; največ: 36) je bilo zabeleženo na ploskvah, gnojenih z NPK z veliko količino N (160 kg N ha-1leto-1 ). Ta tretma se je statistično značilno razlikoval od vseh drugih, razen dveh tretmajev NPK (s 60 in 80 kg N ha-1leto-1) z nizkim povprečnim številom vrst (33). V obdobju 1983–2018 sta se spremenila tudi vegetacijski tip in struktura (gostota in višina) rastja na ploskvah, gnojenih z NPK v primerjavi z negnojenimi. Vegetacija na gnojenih ploskvah je postala bolj gosta in višja kot na negnojenih. Združba Danthonio-Scorzoneretum villosae (sicer še vedno prisotna na negnojenih parcelah in na okoliških travnikih) se je na gnojenih ploskvah preoblikovala v vegetacijo z visoko pahovko – Arrhenatheretum elatioris s.lat. Pri upoštevanju tako kmetijskega kot naravovarstvenega interesa ugotavljamo, da ima gnojenje s PK gnojili najmanjši vpliv na spremembo sestave in strukture vegetacije ter posledično povzroči najmanjšo izgubo rastlinske pestrosti.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 45126445Na dolgoletnem gnojilnem poskusu z 9 postopki v 4 ponovitvah, ki je bil zasnovan leta 1983 v Rožicah pri Kozini, smo preučevali rastlinsko pestrost, pridelke in krmno vrednost pridelane krme. Obravnavali smo dva negnojena postopka, gnojenje s P in K (PK), štiri postopke gnojenja z N, P in K (NPK, od 60 do 160 kg N ha-1 leto-1), gnojenje s P (P) in gnojenje z N (N). V obdobju 2005-2018 smo prvo košnjo najpogosteje opravili okoli 10. jun., glede na rastne razmere pa smo parcelice pokosili od enkrat do trikrat letno. Največja vrstna pestrost v obdobju 2002–2018 je bila ugotovljena na negnojenih vzorčnih ploskvah in znaša v povprečju 42 vrst, najmanjša pa na NPK vzorčnih ploskvah z velikimi količinami N (160 kg N ha-1 leto-1 ) (povprečno 29 vrst). Razmeroma veliko število vrst smo zasledili tudi na PK obravnavanju (v povprečju 38 vrst). Na vzorčnih ploskvah smo zabeležili tri zavarovane vrste: istrski teloh (Helleborus istriacus), trizobo (Orchis tridentata) in navadno kukavico (Orchis morio) in eno invazivno tujerodno vrsto (enoletna suholetnica, Erigeron annuus). Zavarovane vrste so bile prisotne večinoma posamič na negnojenih ploskvah in zelo redko na NPK obravnavanjih, medtem ko se je enoletna suholetnica največkrat pojavlja na NPK ploskvah. Povprečni celoletni pridelki krme v obdobju 2005-2018 so bili na negnojenem obravnavanju 2,44 t, na PK 4,64 t, na NPK obravnavanjih od 5,40 do 6,07 t, na P 3,6 t in na N 4,04 t sušine na ha. Najmanj neto energije za laktacijo (NEL) je vsebovala krma NPK (4,67-4,70 MJ), sledila je krma negnojenega obravnavanja (4,75 MJ) in krma PK obravnavanja (4,83 MJ kg-1 sušine). Krma PK obravnavanja je vsebovala več surovih beljakovin (113,8 g) od krme NPK obravnavanj (od 97,0 do 101,2 g) in negnojenega obravnavanja (92,6 g kg-1 sušine). Sklenili smo, da si, z vidika gnojenja, kmetijski in naravovarstveni interes na splošno nasprotujeta. Ob upoštevanju obeh, je najprimernejše PK gnojenje.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5784680Zbirka vsebuje podatke o flori, rastlinskih združbah, favni (metuljih, hroščih idr.), njihovih lokacijah, rastišču, okoljskih parametrih, številu osebkov, spolu ipd. Obsežni so metapodatki, npr. geografski podatki (države, pokrajine, kraji, reke, vrhovi), ekološki podatki (habitatni tipi, sintaksoni, tipi tal, antropogeni vplivi, raba), podatki o vrstah (opisi, fotografije, sinonimi). V zbirki je zbranih preko 2 milijona zapisov/podatkov o posameznih taksonih z območja Slovenije, Balkanskega polotoka in ostalih predelov Evrope. Vanjo je vključenih preko 150 fitocenoloških popisov z več kot 10.000 zapisi o rastlinskih vrstah zbranih v zadnjih 20 letih na gnojilnem poskusu v Rožicah, ki so pomemben vir za raziskave vzorcev biodiverzitete.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz