Javno dostopna baza podatkov in programske skripte omogočajo modeliranje adaptivnih in preadaptivnih potencialov drevesne vrste in njenih provenienc v spremenjajočih se razmerah okolja za trajnostno gospodarjenje z bukvijo v Evropi. Analize mednarodnih baz podatkov o rasti in razvoju gozdnih drevesnih vrst omogočajo razumevanje prilagoditve in aklimatizacije gozdov na podnebne spremembe okolja.
COBISS.SI-ID: 5157798
Gozdnogospodarska praksa lahko vpliva na biodiverziteto na več nivojih, genetskem, vrstnem in ekosistemskem. Članek predstavlja pregled vpliva dinamike motenj in gojitvenih sistemov v preteklosti na ohranjanje gozdnih genskih virov, ter možnosti povezovanja obstoječih shem monitoringa gozdov s monitoringom genetske pestrosti. Slednjega ni mogoče neposredno vključiti v obstoječe sheme zaraadi potreb po sledenju spremebam v populaciji gozdnega drevja, ne v posameznih skupinah dreves. Zato je potrebno izdelati sistem za gozdni genetski monitoring, ki bo sledil spremembam v adaptivni in nevtralnigenetski pestrosti v času, na nivoju vrste in/ali populacije.
COBISS.SI-ID: 5027750
Z izoencimi in mikrosateliti smo analizirali genetsko pestrost 11 centralnih in 7 marginalnih populacij smreke v Sloveniji. Obe metodi sta prikazalo primerljive rezultate. Genetska diferenciranost perifernih populacij je bila nizka, vendar značilno različna od 0 (FST-ISO = 0.013, FST-SSR = 0.009) in višja kot med centralnimi populacijami (FST-ISO = 0.007, FST-SSR = 0.005), kar ustreza hipotezi. Nasprotno je bil nivo genetske pestrosti (bogastvo in izenačenost) med obojimi populacijami podoben (AR-ISO = 2.20 vs. 2.14, AR-SSR = 17.16 vs. 17.68, HE-ISO = 0.183 vs. 0.185, and HE-SSR = 0.935 vs. 0.935 za periferne in centralne populacije).
COBISS.SI-ID: 4994982
Identificirali in kartirali smo večje število potencialnih plus dreves v Sloveniji. Za analizo smo uporabili 7-člensko oceno dreves, ki je vključevala vitalnost, ravnost debla, velikost krošnje, ravnost in cilindričnost debla, premer, kot vej in razvejitev, ter pridobili 107 dreves z ustreznimi značilnostmi. Ta fenotipsko superiorna drevesa so osnova za vzpostavitev Registra plus dreves divje češnje, primerna kot izhodiščni material za bodoče programe žlahtnenja.
COBISS.SI-ID: 5272486
Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
COBISS.SI-ID: 4773030