Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
COBISS.SI-ID: 5300902
Primerjalna študija mladih bukvic, jelk in smreke v mešanih sestojih v Sloveniji je bila opravljena na štirih lokacijah, ki so bile izpostavljene hitremu razpadu nadstreška po hudem žledolomu leta 2014. Količina dušika (Ntot), masa listov na površino ( LMA), največji asimilacijski odziv na svetlobo (Amax) in kvantni izkoristek (%) smo merili v treh kategorijah različnih jakosti svetlobe pod zaprtimi krošnjami z indirektnim »Site factor-jem« (ISF) (15%, na robu gozda (15% (ISF ( 25%) in na prostem (ISF) 25%). Odzive dreves smo primerjali med poškodovanimi ploskvami, ki so bile na hitro odprte in izpostavljene svetlobi in nepoškodovanimi rastišči, kjer so se mlada drevesa v obdobju dveh zaporednih let postopoma prilagajala svetlobnemu okolju. Vsebnost dušika v listih vseh treh vrstah je bila v optimalnih mejah, najvišjih na odprtem in najnižjih v krošnjah. Hitro izpostavljanje povečani svetlobi je najbolj neposredno vplivalo na jelko v kategoriji gozdnih robov in pod odprtimi krošnjami. V nasprotju z jelko se je bukev odzvala ugodno, pri smreki pa ni bilo opaziti razlik v odzivu. Učinkovitost asimilacije, kjer sta se jelka in bukev v obeh letih enakovredno pomaknili proti senci.
COBISS.SI-ID: 4797094