Po podatkih iz letnih poročil Zavoda za gozdove Slovenije se delež smreke v naših gozdovih v zadnjem času manjša. Razlog za to so vse pogostejše ujme, domnevno pa tudi klimatske spremembe. Glede na to, da je smreka pomembna gospodarska vrsta, ki je pri nas na robu svojega naravnega areala, smo želeli preveriti njen trend ter razmisliti o njeni perspektivi v prihodnje. Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v ostale je bila smreka umetno vnešena v preteklosti oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo odvzeli vzorce vsaj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih primerno obdelali in analizirali s pomočjo sistema ATRICS ter različnih računalniških programov. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v priraščanju. V nekaterih primerih pa smo opazili vplive klimatskih sprememb, ki se odražajo kot povečan vpliv temperature in padavin na rast, kar nakazuje na pojav suše in otoplitve. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta bolj izrazita v zadnjih 30 letih, kar kaže na pogostejše ekstremne dogodke.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 5188262